Pod drevesom je trava še zelena, okoli debla pa se že nabirajo prvi mokri listi. Konec septembra se lahko po vetru in plohah hitro sprimejo v gosto plast, zato se mnogi vprašajo, ali morajo pograbiti prav vse. Listje na trati lahko v manjši količini pustite in ga s kosilnico zdrobite. Ukrepati je treba takrat, ko listi travo prekrijejo in pod njimi ostane vlažna, temna površina.
Ključni poudarki:
- Listje na trati lahko zdrobite s kosilnico, če je suho, ga ni preveč in so po košnji vidne travne bilke.
- Debele, sprijete plasti pograbite, saj travi zastirajo svetlobo in lahko pod njimi nastanejo oslabljene zaplate.
- Odvečne liste uporabite za listovko ali jih premaknite na primerne grede; ni jih treba odstraniti z vrta.
Listje na trati: kdaj ga lahko pustite?
Najprej poglejte, koliko trave je še vidne. Če med raztresenimi listi jasno vidite zeleno površino in je trata dovolj suha za košnjo, lahko liste na mestu drobno zmeljete. Koščki naj se porazdelijo med bilke, ne pa ostanejo v kupčkih na njih.
Drugače je, kadar veter listje nagrabi v kot vrta ali pod veliko drevo. Če je večina trave pod njim skrita, liste najprej razredčite z grabljami in presežek odnesite drugam. Enako velja za mokro plast, ki jo lahko z roko dvignete skoraj kot preprogo: v takšnem stanju je ne bo rešila še ena vožnja s kosilnico.
Ta razlika je pomembnejša od pravila, da mora biti jeseni trata povsem čista. Drobno zmleti listi se lažje razgradijo, medtem ko cela, sprijeta plast travi zastira svetlobo. Zato je najboljši odgovor pogosto kombinacija: del listja ostane na trati, presežek pa dobi drugo mesto na vrtu.
Zakaj je razlika opazna šele pozneje?
Trava tudi jeseni potrebuje svetlobo. Kadar jo listje dalj časa prekriva, bilke oslabijo; pod gosto plastjo se obenem dlje zadržuje vlaga. Po odstranitvi listov lahko zato odkrijete rumenkasto ali redkejšo zaplato, čeprav je bila okolica še vedno zelena.
Na dan, ko listi odpadejo, se to navadno še ne vidi. Težava nastane, če jih dež zlepi in jih pustimo na istem mestu več tednov. Posebej pozorni bodite ob robu trate, ob ograji in pod krošnjami, kjer se listje kopiči vedno znova.
Letošnja odločitev ni vezana na en datum. Agencija za okolje je za večer 24. septembra napovedala plohe in nevihte, za naslednji dan pa sončno vreme. Če so na vaši trati listi po dežju mokri, počakajte, da se površina osuši; nato jih boste lažje pograbili ali enakomerno zdrobili s kosilnico.
Kako listje zdrobite, ne da bi zatrpali trave?
Začnite s suho trato in suhim listjem. Z nje odstranite veje, kamenje in druge predmete, nato kosite z običajno, ne prenizko nastavitvijo. Če po prvem prehodu ostanejo večji kosi listov, pojdite čez površino še enkrat v drugi smeri.
Po košnji se ustavite in preverite rezultat. Posamezni drobni delci med bilkami so v redu, debele črte ali kupčki razrezanega listja pa ne. Takšne kupe razgrabite ali jih poberite. Na manjšem vrtu vam za to ni treba imeti posebne kosilnice za mulčenje; odločilno je, da naprava liste dovolj drobno razreže in jih ne odlaga v sprijeti plasti.
Smiselno je delati sproti, ko odpade manjša količina listov. Če počakate, da se pod drevesom nabere debela odeja, bo delo s kosilnico težje, odvečnega materiala pa bo treba večino tako ali tako pobrati. Pri na novo posejani trati bodite še posebej nežni: če bi s kolesi ali grabljami poškodovali mlade rastline, raje previdno odstranite večje liste z roko.
Kam z listi, ki jih odstranite?
Zdravo odpadlo listje je uporaben vrtni material. Lahko ga zberete v zračen kup ali v mrežast zaboj, kjer se bo postopoma razgradilo v listovko. Če uporabljate vreče, v njih naredite odprtine za zrak in suhe liste rahlo navlažite. To je počasen postopek, zato ne pričakujte, da bo kup že čez nekaj tednov pripravljen za uporabo.
Del listov lahko razporedite tudi po praznih gredah ali pod grmovnicami, kjer ne prekrivajo žive trate. Na vetrovnem mestu jih je koristno zdrobiti ali rahlo obtežiti, da jih naslednji sunek ne odnese nazaj na zelenico. Debelejši in veliki listi se razgrajujejo počasneje; če jih prej razrežete, jih boste lažje uporabili.
Poti, odtoke in stopnice pa ohranite prehodne. Tam mokro listje nima iste koristi kot na gredi, zato ga je smiselno sproti odstraniti. Pri listih z izrazitimi znaki bolezni na sadnem drevju upoštevajte tudi način ravnanja, priporočljiv za posamezno bolezen, namesto da jih samodejno raztresete pod isto drevo.
Najpogostejša napaka: košnja, ko je vse še mokro
Po dežju se lahko zdi, da bi s hitro košnjo rešili dve opravili hkrati. Mokri listi pa se slabše razrežejo, lepijo se na kosilnico in lahko na trati ostanejo v kepah. Na razmočenih tleh kolesa dodatno puščajo sledi, zato je bolje počakati na suh del dneva.
Prav tako ni treba vsakič pograbiti zadnjega lista. Cilj je, da trata ostane vidna in da na njej ne leži neprekinjena mokra odeja. Če ta preprost pregled ponovite po močnejšem vetru ali novem valu odpadanja, boste listje koristno porabili, ne da bi pod njim izgubili zeleno površino.
