Preden jesenski mraz dokončno ustavi rast zelišč, lahko žajbelj in rožmarin z vrta spremenimo v gosto, dišeče negovalno mazilo, ki ga bomo uporabljali še dolgo pozimi. Osnova je preprost oljni izvleček, ki ga zgostimo s čebeljim voskom; rezultat je balzam za suho kožo ter prijetno masažo rok, nog, ramen ali utrujenih mišic po delu na vrtu. Žajbelj in rožmarin sta zaradi aromatičnih spojin in eteričnih olj tradicionalno priljubljena tudi v domačih zeliščnih pripravkih za zunanjo uporabo.
Ključni poudarki:
- Za mazilo uporabite popolnoma suha zelišča, saj voda močno skrajša obstojnost domačega pripravka.
- Iz žajblja in rožmarina najprej pripravimo oljni izvleček, nato mu dodamo čebelji vosek.
- Količina voska določa teksturo: manj ga da mehkejši balzam, več pa čvrstejše mazilo.
Zakaj sta žajbelj in rožmarin dobra kombinacija za mazilo?
Žajbelj (Salvia officinalis) in rožmarin (Salvia rosmarinus) sta dve izrazito aromatični sredozemski rastlini, ki se pri nas pogosto znajdeta druga ob drugi na zeliščni gredi. Jeseni lahko oba še vedno ponujata veliko zdravega listja, zato je priprava mazila lep način, da del pridelka ohranimo v drugačni obliki kot samo s sušenjem za čaj in kuhanje.
Pri takšnem domačem balzamu topne aromatične sestavine rastlin prenesemo v maščobno osnovo. Nastane mazilo prijetnega zeliščnega vonja, ki se lepo obnese pri masaži po fizičnem delu in kot bogatejša nega bolj suhih predelov kože.
Najprej eno pomembno pravilo: zelišča morajo biti suha
Za mazilo lahko uporabimo sveže nabrani žajbelj in rožmarin, vendar ju ne smemo dati v olje mokra. Če ste rastline oprali, jih razporedite na kuhinjsko krpo in pustite toliko časa, da na njih ni več niti površinske vlage.
Še varnejša možnost je, da jih po nabiranju pustite veneti dan ali dva oziroma uporabite že posušena zelišča. Voda in olje nista dobra kombinacija pri pripravku, ki ga želimo več mesecev hraniti brez konzervansa, saj lahko preostala vlaga pospeši kvarjenje.
Za približno en srednje velik lonček pripravite:
- približno 120 ml oljčnega ali mandljevega olja,
- manjšo pest suhih listov žajblja,
- manjšo pest suhega rožmarina,
- približno 15–18 g čebeljega voska,
- čist steklen lonček s pokrovčkom.
Če uporabljate sveža, vendar dobro ovenela zelišča, jih potrebujete nekoliko več kot suhih.
Oljni izvleček lahko pripravite hitro ali počasi
Najhitrejši način je topla maceracija. Žajbelj in rožmarin grobo narežite oziroma nekoliko pomečkajte med prsti, da povečate površino, nato ju dajte v manjšo ognjevarno posodo in prelijte z oljem. Zelišča naj bodo z oljem popolnoma prekrita.
Posodo postavite v vodno kopel in olje dve do tri ure zelo nežno segrevajte. Namen ni cvrtje zelišč; olje naj bo prijetno toplo, brez vrenja in brez močnega cvrčanja. Tako počasi prevzame aromo in del v maščobi topnih rastlinskih spojin.
Če se vam ne mudi, lahko pripravite tudi hladni macerat. Suha zelišča prelijte z oljem, kozarec zaprite in ga pustite dva do štiri tedne na toplem mestu, občasno pa ga nežno pretresite. Nato olje zelo dobro precedite skozi gosto gazo ali fino cedilo.
Kako iz zeliščnega olja naredimo pravo mazilo?
Precejeno olje vrnite v čisto posodo nad vodno kopeljo in dodajte čebelji vosek. Mešajte samo toliko časa, da se vosek popolnoma stopi in dobite enotno tekočino.
Pri približno 120 ml olja je 15 gramov voska dobro izhodišče za mehkejši balzam, ki ga zlahka zajamemo s prstom. Če želite čvrstejše mazilo, uporabite približno 18 gramov. Razmerje lahko prilagodite svojemu načinu uporabe.
Če niste prepričani o gostoti, naredite preprost preizkus. Kapljico vroče zmesi položite na hladen krožniček in počakajte minuto ali dve. Če je balzam premehak, dodajte še malo voska; če je pretrd, primešajte nekaj dodatnega oljnega izvlečka.
Mazilo nalijte v lonček še tekoče
Ko se ves vosek stopi, tekočino takoj prelijte v popolnoma čist in suh steklen lonček. Med ohlajanjem je ne mešajte, saj se bo postopoma zgostila in dobila gladko površino.
Barva je odvisna od olja, količine zelišč in dolžine maceracije. Pri oljčnem olju bo mazilo običajno rumenkasto do rahlo zeleno, vonj pa naj bo prijetno zeliščen, z jasno zaznavnim rožmarinom in žajbljem.
Lonček zaprite šele, ko je mazilo povsem ohlajeno. Če ga zaprete še vročega, se lahko na notranji strani pokrovčka nabere kondenz.
Kako ga uporabljamo?
Majhno količino mazila segrejte med prsti in jo vmasirajte v kožo. Ker vsebuje veliko rastlinskega olja in voska, je dovolj že tanek sloj.
Posebej prijetno je za:
- masažo dlani po delu na vrtu,
- nego suhih komolcev in pet,
- masažo utrujenih nog,
- ramena in vrat po fizičnem naporu,
- suho kožo, ki jo pozimi dodatno izsušuje ogrevanje.
Mazilo ni treba močno vtirati. Zaradi toplote kože se čebelji vosek in olje nekoliko zmehčata, zato se balzam postopoma lepo razporedi.
Eteričnega olja sploh ni treba dodajati
Pri domačih zeliščnih mazilih se pogosto pojavi želja, da bi aromo še okrepili z eteričnim oljem. Pri tem receptu to ni potrebno, saj že macerat žajblja in rožmarina vsebuje njune aromatične sestavine.
To je lahko celo prednost. Koncentrirana eterična olja niso enaka nežnemu oljnemu izvlečku in lahko pri občutljivi koži povzročijo draženje ali alergijsko reakcijo.
Če jih vseeno uporabljate, naj bo količina majhna in primerna za izdelek, ki ostane na koži. Pri domačem mazilu za vsakdanjo uporabo je pogosto lepše pustiti, da glavno aromo ustvarita že sami zelišči.
Želite mehkejše mazilo? Spremenite samo eno sestavino
Osnovni recept lahko brez težav prilagodite. Za balzam, ki ga želite mazati po večji površini kože, zmanjšajte količino voska. Za čvrsto mazilo, ki ga boste nosili v torbi ali uporabljali samo na majhnih predelih, voska dodajte nekoliko več.
Spremenite lahko tudi osnovno olje. Oljčno olje da nekoliko bogatejše, značilno dišeče mazilo, mandljevo pa praviloma bolj nevtralen in lahek občutek na koži. Če želite recept prvič samo preizkusiti, pripravite polovično količino in si šele nato prilagodite razmerje.
Dodatne rastline niso nujne. Žajbelj in rožmarin imata dovolj močan značaj, zato lahko preveč različnih zelišč hitro spremeni preprost balzam v mešanico, pri kateri sploh ne veste več, kaj vam najbolj ustreza.
Kako dolgo lahko domače mazilo hranimo?
Ker mazilo ne vsebuje vode, je obstojnejše od domače kreme, vendar se lahko rastlinsko olje sčasoma vseeno pokvari oziroma postane žarko. Hranite ga v hladnem in temnem prostoru, stran od radiatorja, sončne okenske police in kopalnice z veliko vlage.
Vedno ga zajemajte s čistimi, suhimi prsti ali majhno spatulo. Če se spremeni njegov vonj, opazite plesen ali nenavadno spremembo teksture, ga ne uporabljajte več. Pri čistem priboru, povsem suhih sestavinah in dobrem shranjevanju lahko takšno mazilo zdrži več mesecev.
Pred prvo redno uporabo ga preizkusite na majhnem delu kože. Nanašajte ga na nepoškodovano kožo, ne pa na odprte rane, okužene spremembe ali močno razdražene predele.
Dober način, da zadnja jesenska zelišča ne končajo na kompostu
Oktobra rožmarin in žajbelj pogosto še vedno ponujata dovolj lepih poganjkov, medtem ko se vrt že pripravlja na konec sezone. Nekaj jih lahko posušimo za kuhinjo, iz drugega dela pa pripravimo oljni macerat in si z njim napolnimo lonček za hladnejše mesece.
Za pripravo ne potrebujemo posebne opreme in tudi recept si hitro zapomnimo: zelišče, olje, čas in toliko čebeljega voska, da dobimo želeno gostoto. Prav zaradi te preprostosti so domača zeliščna mazila še danes eden najbolj prijetnih načinov, kako del jesenskega vrta prenesti v zimo.
