Dalije lahko v milem oktobru še tedne cvetijo, zato jih ni smiselno izkopati samo zato, ker se je začel nov mesec. Pravi znak za spravilo gomoljev je praviloma prva močnejša slana, ki počrni oziroma uniči nadzemni del rastline. Takrat je čas, da škarje in vile pripravite za delo ter gomolje preselite na varno, kjer ne bodo izpostavljeni zimskemu mrazu.
Ključni poudarki:
- Dalije pustite na gredi, dokler jih prva močnejša slana ne poškoduje; oktobrski datum sam po sebi ni razlog za izkop.
- Gomolje izkopljite z vilami, pustite nekaj stebla ter jih pred shranjevanjem dobro osušite.
- Čez zimo potrebujejo hladen, temen in predvsem prostor brez zmrzali, med skladiščenjem pa jih občasno preglejte.
Dalije pri nas niso zanesljivo prezimno trdne. Njihovi mesnati podzemni deli so občutljivi na zmrzovanje, nevarna pa je tudi kombinacija mraza in dolgotrajno mokre zemlje. Zato je izkopavanje najvarnejša izbira, posebno na hladnejših območjih in v težkih tleh, kjer voda pozimi počasneje odteka.
Dokler dalija še cveti, jo pustite pri miru
Oktober je lahko zelo različen. Eno leto nas prva slana preseneti že zgodaj, drugo leto dalije brez večjih težav cvetijo skoraj do novembra. Dokler so listi zeleni, stebla čvrsta in rastlina še odpira popke, ni razloga, da bi jo predčasno odstranili.
Redno odstranjujte odcvetele cvetove in izkoristite zadnje cvetenje. Prva izrazitejša slana običajno hitro spremeni videz rastline: listi potemnijo, postanejo mehki in nadzemni del začne propadati. Takrat rastline ne bodo več nadaljevale normalne rasti in lahko začnete pripravo na prezimovanje.
Če slane zelo dolgo ni, gomoljev vseeno ni smiselno pustiti zunaj globoko v zimo. Strokovna priporočila svetujejo, da jih v hladnejšem podnebju izkopljemo do pozne jeseni, preden tla začnejo zmrzovati.
Po slani ne odrežite stebel tik ob zemlji
Ko nadzemni del počrni, ga najprej skrajšajte, vendar pustite približno 10 do 15 centimetrov stebla. Ta ostanek vam bo pomagal pri rokovanju z grudo in pokazal, kje je središče rastline. Tudi strokovnjaki pri jesenskem spravilu priporočajo, da del stebla ostane nad gomolji.
Izkopavanja se ne lotite z lopato tik ob steblu. Gomolji se lahko čez poletje razrastejo precej dlje, kot kaže nadzemni del, zato začnite nekoliko stran od rastline. Vile potisnite dovolj globoko v tla in grudo previdno privzdignite z več strani; tako je manj možnosti, da debele mesnate dele prerežete.
Postopek je najvarnejši v nekaj preprostih korakih:
- odstranite od slane uničeni nadzemni del in pustite krajši kos stebla,
- začnite kopati dovolj daleč od središča rastline,
- grudo privzdignite z vrtnimi vilami, ne vlecite je iz zemlje za steblo,
- otresite samo zemljo, ki sama zlahka odpade, poškodovane dele pa odstranite.
Dalije so pri vratu nekoliko krhke. Velik šop gomoljev je lahko težak, zato ga ne dvigujte tako, da ga držite samo za staro steblo.
Največ težav pozimi povzroči vlaga
Sveže izkopanih gomoljev ne zaprite takoj v škatlo. Na njih je še vlažna zemlja, v votlih ostankih stebel pa se lahko zadržuje voda. Pred shranjevanjem naj se zato nekaj dni sušijo v zračnem prostoru, zaščitenem pred dežjem in zmrzaljo. Slovenski vrtnarski nasveti priporočajo prav takšno sušenje pred spravilom v zaboje.
Gomoljev tudi ni treba popolnoma očistiti do sijoče površine. Nežno otresite večje kepe zemlje in odstranite mehke, očitno poškodovane ali gnile dele. Čim manj ran ustvarite pred skladiščenjem, tem manj odprtih mest bo na voljo za razvoj gnilobe.
Če želite veliko grudo razdeliti na več novih rastlin, je pogosto bolje počakati do pomladi. Takrat so očesa ob koreninskem vratu lažje vidna, rane pa ne ostanejo več mesecev izpostavljene med zimskim skladiščenjem.
Klet je dobra samo, če ni pretopla in premokra
Za shranjevanje je primeren temen in hladen prostor, v katerem temperatura ostaja nad lediščem. To je lahko primerna klet, hladna garaža ali drug neogrevan prostor, če v njem tudi ob najhladnejših nočeh ne zmrzuje. Dalijam ne ustreza niti zelo topel prostor, kjer se prezgodaj prebudijo, niti okolje, v katerem se gomolji hitro izsušijo.
Osušene gomolje lahko zložite v plitve zaboje ali škatle in jih obdaste s suhim materialom, ki nekoliko ublaži spremembe vlage. Za to se tradicionalno uporabljajo suha žagovina, rahla prst, suh substrat, slama ali podoben material. Pomembno je predvsem, da gomoljev ne zapremo mokrih in da okoli njih ni stoječe vlage.
Če gojite več sort, jih označite že ob spravilu. Do pomladi je skoraj nemogoče po videzu gomolja zanesljivo ugotoviti, kateri je pripadal visoki temno rdeči daliji in kateri nizki rožnati.
Pozimi jih ne pospravite in pozabite do aprila
Enkrat na nekaj tednov zaboje preglejte. Če je posamezen gomolj postal mehak, izrazito temen ali se na njem širi gniloba, ga odstranite, preden težava doseže sosednje. Če se gomolji močno nagubajo in vidno izgubljajo prostornino, je prostor verjetno presuh.
Cilj ni, da so gomolji do pomladi popolnoma nespremenjeni. Nekoliko se bodo posušili, vendar morajo ostati čvrsti in zdravi. Največ izgub običajno povzročita skrajnosti: prevelika vlaga, zaradi katere začnejo gniti, ali zelo suh in topel prostor, v katerem se močno izsušijo.
Spomladi boste grude ponovno pregledali, po potrebi razdelili in nakalili. Na vrt pa bodo dalije lahko šle šele, ko mine nevarnost pozebe, zato se z njihovim prebujanjem prav tako ne splača pretirano muditi.
Lahko dalije vendarle pustimo v zemlji?
Na zelo toplih, zaščitenih legah z lahkimi in odlično odcednimi tlemi lahko gomolji pod debelo zastirko včasih preživijo zimo tudi na prostem. Toda to je manj zanesljiva možnost: nenavadno mrzla zima ali daljše obdobje mokrih tal lahko uniči rastline, ki so več let uspešno prezimovale.
Če imate sorto, ki jo posebej cenite, je izkop zato precej varnejši. Eksperimentiranje s prezimovanjem v zemlji je bolj smiselno pri presežnih gomoljih ali na izrazito milih legah, kjer bi vam morebitna izguba manj pomenila.
Pri dalijah se oktobra torej ne ravnajte po koledarju, temveč po rastlini in vremenu. Dokler še zdravo cveti, uživajte v njej; ko jo prva prava slana počrni, pa je prišel trenutek za previden izkop in sušenje gomoljev.
