Še včeraj je bila zastirka pod vrtnicami ali vrtninami povsem običajna, zjutraj pa na njej leži živo rumena, penasta gmota. Videti je kot razlito testo, umešana jajca ali nekaj, kar je na gredi pustila žival. Kar vrtičkarji pogosto opišejo kot rumeno plesen na zastirki, je najverjetneje čreslov cvet (Fuligo septica).
Presenetljiv pojav je posebej pogost po toplem dežju ali obilnem zalivanju. V večini primerov vrt ni v nevarnosti: čreslov cvet ne napada korenin in ne razjeda živih rastlin, temveč se prehranjuje z bakterijami, kvasovkami in drugimi organizmi v razpadajoči organski snovi. Škropljenje zato ni potrebno.
Ključni poudarki:
- Rumena plesen na zastirki je pogosto čreslov cvet, sluzavka, ki se prehranjuje z mikroorganizmi v razpadajočem lesu.
- Rastlin praviloma ne okuži; v nekaj dneh zbledi, se strdi in spremeni v rjavkasto ali sivkasto prašno maso.
- Če vas moti, jo še svežo odstranite z lopatko, zastirko pa zrahljajte; fungicidi, kis in sol niso potrebni.
Rumena plesen na zastirki pravzaprav ni običajna plesen
Čreslov cvet je vrsta sluzavke, čeprav ga zaradi videza pogosto uvrščamo med plesni ali gobe. Sodobna razvrstitev ga postavlja bližje ameboidnim organizmom kot pravim glivam. V svoji aktivni fazi tvori brezoblično gmoto oziroma plazmodij, ki se lahko zelo počasi premika po vlažni podlagi.
Svež čreslov cvet je žvepleno rumen, mehak in na pogled penast. Navadno se pojavi na lubju, lesnih sekancih, starem kompostu, razpadajočih vejah ali štoru. Posamezna gmota je lahko velika le nekaj centimetrov, v ugodnih razmerah pa se razširi čez precej večjo površino.
V naslednjih urah ali dneh se videz spremeni. Rumena barva postane bleda, površina se posuši in otrdi, notranjost pa se spremeni v temno prašno maso s sporami. Prav hitro spreminjanje iz mokre rumene pene v rjavo ali sivkasto skorjo je eden uporabnejših znakov za prepoznavanje.
Zakaj se je pojavil skoraj čez noč
Sluzavke so v okolju lahko prisotne, ne da bi jih opazili. Njihove drobne strukture in spore preživijo v tleh, starem lesu ter med delci zastirke. Ko dobijo dovolj vlage in primerne temperature, se aktivna gmota hitro poveča in pride na površje.
Najugodnejša je kombinacija treh dejavnikov:
- toplega oziroma razmeroma milega vremena;
- dolgotrajno vlažne organske zastirke;
- dovolj razpadajočega lesa in mikroorganizmov, s katerimi se sluzavka prehranjuje.
Zato jo lahko zjutraj odkrijemo na mestu, kjer prejšnji večer ni bilo ničesar opaznega. Septembrske menjave toplih dni, rose in deževnih obdobij so zanjo zelo ugodne. Po napovedanem prehodu hladne fronte z dežjem se lahko pod mokro zastirko pojavi še na drugih delih vrta.
Njen pojav ne pomeni nujno, da vrt zalivate preveč. Če je več dni deževalo, je zadostovala že naravno visoka vlažnost. Če pa se rumene gmote ponavljajo ob vsakodnevnem zalivanju, je smiselno preveriti, ali namakate tla ali predvsem nenehno močite zgornjo plast zastirke.
Ali lahko čreslov cvet poškoduje rastline?
Čreslov cvet ne prodira v zdravo rastlinsko tkivo in ne povzroča bolezni korenin, stebel ali listov. Po površini rastline se lahko razleze, vendar ga pri tem ne zanimajo njeni sokovi. Potuje predvsem čez podlago, na kateri najde bakterije, kvasovke in druge drobne organizme.
Težava lahko nastane le posredno. Debela gmota, ki prekrije drobno sadiko, mah ali nizko travo, začasno zmanjša dostop svetlobe in zraka. Takšno rastlino nežno osvobodite, ne da bi pri tem poškodovali njene liste ali steblo.
Na večjih trajnicah, vrtninah, grmovnicah in drevesih čreslov cvet praviloma ne povzroči opazne škode. Tudi zastirke ni treba v celoti odstraniti, saj sluzavka sodeluje v dogajanju, ki spremlja naravno razgradnjo organskega materiala.
Pomembna pa je razlika med sluzavko in stalno razmočenimi tlemi. Rumena gmota sama ne povzroča gnitja korenin, dolgotrajno mokra zemlja brez dovolj zraka pa lahko rastlinam škoduje neodvisno od nje. Preverite zato zemljo pod zastirko, ne le njenega mokrega vrhnjega sloja.
Pustite jo nekaj dni ali jo odstranite še svežo
Najpreprostejša možnost je, da ne naredite ničesar. Ob suhem vremenu se bo čreslov cvet navadno v nekaj dneh posušil, potemnel in postopoma razpadel. Na istem mestu lahko ostane svetla ali rjava sled, ki jo pozneje premešate z zastirko.
Če vas gmota moti ali je prekrila mlado rastlino, jo odstranite, dokler je še vlažna in kompaktna:
- Nadenite si vrtne rokavice in pod gmoto potisnite manjšo lopatko.
- Zajemite tudi približno centimeter zastirke neposredno pod njo.
- Material položite na kompost ali ga odstranite skupaj z zelenim odrezom skladno z lokalnimi navodili.
- Z grabljicami zrahljajte zgornje tri do pet centimetrov zastirke.
- Površino pustite, da se med zalivanji nekoliko osuši.
Odstranitev ne zagotavlja, da se sluzavka ne bo vrnila. Njene spore so razširjene v okolju, zato lahko ob naslednjem daljšem mokrem obdobju nastane nova gmota nekaj centimetrov ali metrov stran.
Ko je čreslov cvet že suh in prašen, ga ne drobite z močnim ščetkanjem. Tako bi po nepotrebnem dvignili oblak spor. Ljudje z astmo, alergijskim rinitisom ali izrazito občutljivostjo dihal naj suho gmoto pred odstranjevanjem rahlo navlažijo in uporabijo rokavice.
Zakaj fungicid, kis in sol niso rešitev
Ker čreslov cvet ni rastlinska bolezen in tudi ni prava gliva, uporaba fungicida nima smiselnega cilja. Vidna gmota je kratkotrajna faza organizma, ki bo ob sušenju površine izginila sama. Škropljenje celotne grede ne prepreči prisotnosti spor v okolju.
Prav tako po zastirki ne polivajte nerazredčenega kisa, belila ali slane vode. Takšne snovi lahko poškodujejo mlade liste, drobne korenine in koristne organizme v tleh, sluzavka pa se lahko pozneje kljub temu pojavi drugje. Tudi soda bikarbona ni potrebna za pojav, ki rastlin praviloma ne škoduje.
Močan curek vode rumeno gmoto sicer razbije, vendar jo hkrati raznese po večji površini in zastirko dodatno zmoči. Če jo želite odstraniti, je čista lopatka natančnejša rešitev.
Kako zmanjšati možnost ponovnega pojava
Po daljšem dežju čreslovega cveta ni mogoče zanesljivo preprečiti. Smiselno pa je popraviti razmere, če zastirka ostaja mokra tudi v suhem vremenu. Zbita plast drobnih, že napol razpadlih sekancev zadržuje več vode kot rahla zastirka iz večjih kosov.
Zgornjo plast občasno premešajte z majhnimi grabljicami. Zalivajte zjutraj in vodo usmerite k tlom ob rastlinah, ne čez celotno površino zastirke. Pred naslednjim zalivanjem odmaknite del materiala in preverite vlažnost približno pet centimetrov globoko.
Organska zastirka je kljub pojavu sluzavke še vedno koristna. Ni je treba zamenjati s kamenjem ali pustiti zemlje gole. Ohranite približno pet do osem centimetrov rahle plasti, vendar pustite nekaj prostora okoli nežnih stebel in je ne nasujte neposredno ob deblo drevesa ali osnovo grma.
Kako jo ločimo od jajčec in rastlinske bolezni
Polžja jajčeca so videti kot skupina posameznih prosojnih ali mlečno belih kroglic, skritih v zemlji oziroma pod zastirko. Čreslov cvet pa tvori povezano nepravilno gmoto brez jasno ločenih jajčec. Bela mreža tankih niti med sekanci je pogosteje micelij gliv, ki razkrajajo les.
Rastlinske bolezni se kažejo na sami rastlini: z lisami, gnitjem, venenjem, odmiranjem poganjkov ali oblogami na listih. Izolirana rumena pena na lubju, ob kateri rastline ostajajo zdrave, ni značilen znak okužbe vrtnin.
Če ima gmota izrazit neprijeten vonj, vsebuje dlako ali neprebavljene ostanke in se s sušenjem ne spremeni v skorjasto strukturo, je morda res živalski izbljuvek. Neznane snovi odstranite z rokavicami, otrokom in živalim pa ne dovolite, da bi jih okušali.
Čreslov cvet je torej eden tistih vrtnih pojavov, ki so videti precej nevarnejši, kot so v resnici. Namesto po škropivu najprej posezite po fotoaparatu in počakajte dan ali dva. Sprememba iz živo rumene pene v suho rjavkasto skorjo bo pogosto sama razkrila nenavadnega obiskovalca.
