Na rastlinah visi veliko zdravih, čvrstih paradižnikov, vendar se njihova barva več dni skoraj ne spremeni. Plodovi ostajajo zeleni, rumenkasti ali nenavadno oranžni, čeprav so dosegli polno velikost. Mnogi vrtičkarji v tem trenutku dodajo več gnojila, odstranijo liste ali rastline še pogosteje zalivajo. Toda sredi vročega poletja težava pogosto ni v pomanjkanju hranil, temveč v previsoki temperaturi plodov.
Paradižnik potrebuje toploto za rast, vendar zorenje najlepše poteka v zmerno toplem vremenu. Ko se temperature dalj časa dvigujejo nad približno 29 oziroma 30 °C, se tvorba barvil upočasni. Na zelo sončni legi je lahko površina ploda še precej bolj vroča od zraka.
Ključni poudarki:
- Ob dolgotrajni vročini se tvorba rdečega likopena upočasni, zato veliki paradižniki pogosto ostajajo zeleni ali bledo oranžni.
- Močno odstranjevanje listov težavo poslabša, saj plodovi izgubijo naravno senco in postanejo občutljivejši za sončni ožig.
- Enakomerno zalivanje, začasno senčenje in potrpežljivost pomagajo bolj kot dodatno gnojenje ali vsakodnevno spreminjanje oskrbe.
Zakaj se zorenje v vročini upočasni?
Med zorenjem se v paradižniku zmanjšuje količina zelenega klorofila, hkrati pa nastajajo rumena, oranžna in rdeča barvila. Za značilno rdečo barvo je posebej pomemben likopen.
Pri dolgotrajnih temperaturah nad približno 29 °C nastajanje likopena in nekaterih drugih karotenoidov oslabi. Plod je lahko že tehnološko zrel, vendar ne razvije pričakovane rdeče barve. Nekateri paradižniki ostanejo rumenkastozeleni, drugi dobijo oranžen odtenek ali trdovratno zeleno območje okoli peclja.
To ne pomeni nujno, da je rastlina bolna. Ko se vreme nekoliko ohladi, se zorenje običajno nadaljuje.
Najprej preverite, ali je plod že dosegel polno velikost
Od oploditve cveta do zrelega ploda lahko mine šest do osem tednov, pri debeloplodnih sortah tudi dlje. Majhen, trd in temno zelen paradižnik zato morda preprosto še ni pripravljen na spreminjanje barve.
Plod, ki je vstopil v zrelejšo zeleno fazo, je navadno:
- dosegel značilno velikost sorte,
- svetlejše zelene barve kot mladi plodovi,
- nekoliko manj trd,
- na spodnjem delu lahko že rahlo belkast ali rumenkast.
Če so plodovi še majhni in se hitro povečujejo, jim pustite čas. Če so že več dni polne velikosti, vreme pa je zelo vroče, je zastoj verjetneje povezan s temperaturo.
Listov okoli plodov ne odstranjujte naenkrat
Poleti pogosto slišimo nasvet, da je treba odstraniti čim več listov, da bo sonce doseglo plodove. Toda paradižnik za zorenje ne potrebuje neposrednega pripekanja. Potrebuje zdravo rastlino in primerne temperature.
Listi opravljajo dve pomembni nalogi. S fotosintezo proizvajajo energijo, hkrati pa plodove ščitijo pred pregrevanjem in sončnim ožigom. Če okoli grozda naenkrat odstranimo več listov, lahko prej zasenčeni paradižniki nenadoma ostanejo izpostavljeni najmočnejšemu opoldanskemu soncu.
Odstranite lahko:
- porumenele in obolele spodnje liste,
- liste, ki ležijo na tleh,
- nekaj pregostih poganjkov, ki močno omejujejo kroženje zraka.
Zdravega listja neposredno nad plodovi pa ne redčite pretirano.
Kako paradižniku pomagati med vročinskim valom
Najpomembnejša je stabilnost. Velika nihanja med povsem suho in razmočeno zemljo rastlino dodatno obremenijo, povečajo pa tudi možnost pokanja plodov.
Zalivajte redkeje, vendar temeljito. Voda naj prodre globlje do korenin, listi pa naj ostanejo čim bolj suhi. Najprimernejši čas je zgodaj zjutraj. Plast slame, suhe pokošene trave ali druge primerne zastirke pomaga zmanjšati izhlapevanje in temperaturna nihanja v območju korenin.
Na izrazito vročih, južnih legah lahko nad rastline namestite svetlo senčilno mrežo. Namen ni popolna senca, temveč ublažitev najmočnejšega opoldanskega in popoldanskega sonca. Mreža naj bo dovolj visoko, da zrak nemoteno kroži.
Med vročino ne pretiravajte z dušikovimi gnojili. Ta spodbujajo predvsem novo listno rast, ne pa hitrejšega zorenja že razvitih plodov.
Ali lahko velike zelene paradižnike oberemo?
Paradižnik je klimakteričen plod, zato lahko zorenje nadaljuje tudi po obiranju. Če je dosegel polno velikost in se je njegova barva že začela nekoliko svetliti, ga lahko ob napovedanem vročinskem valu oberete.
Položite ga v en sloj na suh prostor pri običajni sobni temperaturi. Ne postavljajte ga na neposredno sonce. Za nekoliko hitrejše zorenje ga lahko položite v papirnato vrečko skupaj z zrelim jabolkom ali banano, ki oddajata etilen.
Vsak dan preverite, ali se je kateri plod zmehčal ali poškodoval. Paradižnikov ne zapirajte v nepredušno plastično vrečko, saj se v njej nabira vlaga.
Kdaj vzrok ni samo vročina?
Če se zorenje ne nadaljuje niti ob zmernejših temperaturah, preverite še druge možne razloge:
- rastlina je dobila preveč dušika in tvori predvsem liste,
- na njej je zelo veliko plodov, zato zorijo počasneje,
- sorta je pozna ali debeloplodna,
- korenine so zaradi suše ali preobilnega zalivanja pod stresom,
- plodovi imajo poškodbe, sončni ožig ali znake bolezni.
V večini primerov vročinski zastoj ni trajen. Ko se noči ohladijo in dnevna vročina nekoliko popusti, začnejo paradižniki znova spreminjati barvo. Najboljša pomoč je zato pogosto precej preprosta: ohranite zdravo listje, enakomerno vlago v zemlji in nekoliko blažje razmere okoli plodov.
Preberite tudi:
- Naravno shranjevanje paradižnika v pepelu: Tradicionalna metoda za daljšo svežino
- Zakaj se listi paradižnika zvijajo? Najpogostejši razlogi, ki jih vrtnarji opazijo poleti
