Krajem kolovoza šljive sorte Stanley i druge kasnije sorte ulaze u berbu, a upravo tada mnogi tek pri otvaranju ploda otkriju ružičastu gusjenicu, mrvičasti izmet i smeđe meso uz košticu. Šljivin savijač ove je godine u kontinentalnoj Hrvatskoj bio aktivan i tijekom kolovoza, a službena praćenja u Međimurju bilježila su prosječno 5,5 leptira dnevno na feromonskim lovkama u prvoj polovici mjeseca. Na netretiranim stablima sorte Stanley prvi crvljivi plodovi pronađeni su već početkom srpnja, a nakon oborina povećao se i udio plodova zahvaćenih truleži.
Ključne napomene:
- Šljivin savijač ostavlja ružičastu gusjenicu i izmet uz košticu, a napadnuti plod često prerano sazrije, omekša ili otpadne.
- Krajem kolovoza već zaraženi plod ne možete izliječiti; najkorisnije je brzo pobrati i ukloniti napadnute i otpale šljive.
- Crvljivi plodovi lakše razvijaju trulež, osobito nakon kiše, pa ih ne ostavljajte među zdravim šljivama niti ispod stabla.
Kako prepoznati šljivin savijač prije nego prerežete plod?
Šljivin savijač (Cydia funebrana) mali je leptir čije ličinke žive unutar ploda. Upravo zato je štetnik tako neugodan: stablo izvana može izgledati zdravo, a oštećenje primijetite tek kada je berba već počela.
Najpouzdaniji znak je gusjenica uz košticu. U kasnijoj fazi razvoja može biti ružičasta ili ružičastocrvena, a oko nje se vide tamne mrvice izmeta i oštećeno meso.
Prije rezanja ploda mogu vas upozoriti:
- šljiva koja sazrijeva ranije od susjednih plodova;
- blago deformiran ili mekši plod;
- sitna ulazna rupica;
- smeđi ostaci oko mjesta ulaska;
- kapljica ili zasušeni trag soka;
- prerano opadanje;
- početak truleži na inače zrelom plodu.
Jedna kap prozirne smole ipak nije dokaz napada. Šljive mogu izlučiti smolastu tekućinu i zbog fiziološkog stresa, primjerice nakon večjih nihanj u oskrbi z vodo. Zato je pri sumu najbolje plod prerezati in preveriti območje okoli koščice.
Zakaj je šljivin savijač konec avgusta še vedno pomemben?
Škodljivec ima več generacij, njihovo število pa je odvisno od podnebja in temperature.
V hrvaških nasadih je poletna populacija tista, ki povzroča največ črvivosti dozorevajočih plodov. Strokovno spremljanje v Međimurju je že konec julija opozarjalo, da bodo ličinke v naslednjem obdobju ogrožale predvsem poznejše sorte sliv.
Podatki iz prve polovice avgusta potrjujejo, da je bil let še vedno izrazit. Na feromonskih pasteh so med 30. julijem in 10. avgustom beležili povprečno 5,5 šljivinega zavijača dnevno.
To ne pomeni, da ima vsako drevo enako močan napad. Feromonska past je predvsem pokazatelj aktivnosti odraslih samcev na določeni lokaciji.
Za lastnika domače slive je zdaj pomembnejše nekaj drugega: veliko plodov, ki so jih ličinke napadle prej, prav v času zorenja začne kazati očitne simptome.
Zakaj črviva sliva tako hitro začne gniti?
Ličinka se po izvalitvi zavrta v plod in se prehranjuje v njegovi notranjosti, pogosto v bližini koščice.
S tem mehansko poškoduje tkivo in ustvari pot mikroorganizmom, ki povzročajo gnitje. Hrvaška opažanja so letos pokazala, da se je po julijskih padavinah na netretiranih slivah sorte Stanley povečal delež črvivih in z monilijsko gnilobo prizadetih plodov.
Zato lahko na drevesu opazite značilen vzorec:
najprej ena prezgodaj zrela sliva, nato mehčanje, kasneje rjava gniloba, nazadnje pa plod odpade ali se posuši na veji.
Sedanje spremenljivo vreme v delu Hrvaške je še en razlog za pogostejši pregled. Državna meteorološka služba je 29. avgusta za državo napovedovala nestabilno vreme z lokalnimi plohami in nevihtami, ponekod tudi izrazitejšimi.
Padavine same ne povzročijo šljivinega zavijača, lahko pa pospešijo propadanje že poškodovanega sadja.
Kaj narediti z napadenimi slivami tik pred obiranjem?
Če je sliva že črviva, škropljenje ne bo odstranilo ličinke iz njene notranjosti.
Pri sortah, ki so tik pred obiranjem ali se že obirajo, hrvaška strokovna služba zaradi karence tudi ne priporoča naključnega poznega tretiranja s kemičnimi sredstvi.
Na domačem vrtu naredite raje naslednje:
- Poberite zrele zdrave slive pravočasno. Ne puščajte jih več dni preveč zrelih na drevesu.
- Vsak dan poberite odpadle plodove. Posebej tiste, ki so mehki, črvivi ali gnili.
- Odstranite očitno napadene plodove z vej.
- Zdravih in poškodovanih sliv ne shranjujte skupaj.
- Pridelek po obiranju še enkrat razvrstite.
Sistematično odstranjevanje odpadlih plodov je eden preprostih ukrepov, s katerimi zmanjšujemo količino škodljivca, ki lahko zaključi razvoj. Enak pristop priporočajo tudi strokovni programi integriranega varstva.
Preprost domači pregled: prerežite deset sumljivih sliv
Če niste prepričani, ali imate težavo, ni treba čakati, da odpade polovica pridelka.
Iz različnih delov krošnje poberite približno deset plodov, ki:
- so prezgodaj dozoreli;
- imajo majhno luknjico;
- so rahlo mehkejši;
- imajo rjav ali lepljiv madež;
- so pred kratkim padli z drevesa.
Vsakega prerežite od peclja do koščice.
Če v več plodovih najdete rožnato ličinko in drobne iztrebke ob koščici, je zelo verjetno, da imate opravka s šljivinim zavijačem.
Če pa v notranjosti ni ličinke in je plod le voden, rjav ali plesniv, je lahko glavni problem drugačen – na primer gniloba, pokanje zaradi vode ali mehanska poškodba.
Lahko črvivi del samo odrežemo?
Posamezna sliva z eno ličinko ni avtomatično nevarna zgolj zato, ker je v njej žuželka. Težava je predvsem kakovost ploda in morebitno sekundarno kvarjenje.
Če je sliva:
- čvrsta,
- brez plesni,
- brez kislega ali alkoholnega vonja,
- brez razširjene rjave gnilobe,
lahko zdravi del po temeljitem pregledu uporabite za takojšnjo toplotno pripravo.
Plod zavrzite, če je notranjost že močno rjava, sluzasta, plesniva ali neprijetnega vonja.
Za vlaganje, sušenje ali dolgotrajno shranjevanje je bolje izbrati povsem zdrave plodove. Že poškodovana sliva se precej slabše hrani.
Feromonska past je za prihodnje leto koristnejša kot zdaj
Če letos ob obiranju odkrijete veliko črvivih sliv, si težavo zabeležite za naslednjo sezono.
Feromonske pasti privabljajo samce in omogočajo spremljanje leta odraslih metuljev. Strokovni sistemi jih uporabljajo prav zato, da lahko čas ukrepanja prilagodijo dejanski aktivnosti škodljivca.
Za domači vrt je koristna predvsem kot zgodnje opozorilo.
Pasti ne postavljamo šele takrat, ko konec avgusta prerežemo črvivo slivo. Smisel imajo veliko prej, ko lahko ulov še pokaže začetek oziroma krepitev leta.
Pri večjem problemu je naslednjo pomlad vredno pregledati tudi razpoke v lubju, območje ob deblu in tla pod drevesom, saj lahko ličinke prezimujejo v zaščitenih kokonih in drugih skritih mestih.
Največja napaka je pustiti vse padle šljive pod drevesom
Konec poletja se lahko tla pod močno rodno slivo hitro napolnijo z odpadlimi plodovi.
Če so med njimi črvive slive, jih ni smiselno puščati tam več tednov. Ličinka po končanem hranjenju zapusti plod in poišče mesto za nadaljnji razvoj oziroma prezimovanje.
Zato je redno pobiranje sadja pod drevesom eden najbolj praktičnih ukrepov za lastnika ene ali dveh sliv.
Letos že poškodovanih plodov s tem ne boste rešili. Lahko pa zmanjšate količino propadajočega sadja, omejite dodatno gnitje in otežite škodljivcu, da brez motenj zaključi svoj cikel.
Če torej konec avgusta opazite slivo, ki je sumljivo zgodaj zrela ali mehka, je ne ocenjujte samo od zunaj. Prerežite jo do koščice. Prav tam se pogosto skriva razlog, zakaj del pridelka začne propadati tik pred trenutkom, ko bi moral biti najboljši.
PREPORUČENO ZA VAS
