Prijava
Obstaja množica različnih bolj ali manj legalnih trikov, ki napeljujejo potrošnike h kupovanju živil, ki niso najboljša za naše zdravje, počutje in navsezadnje za našo telesno težo. Tako je vprašanje, ali so različne težave z zdravjem, ki so povezane z neustrezno prehrano, zares izključno individualna krivda ali pa gre morda v določeni meri tudi za sistemsko težavo, povsem legitimno.
Precejšen delež odgovornosti je zagotovo mogoče pripisati sami prehrambni industriji. Znano je na primer, da se je določenim živilom zelo težko upreti prav zato, ker so izdelana iz skrbno premišljene kombinacije sestavin, ki učinkuje skorajda kot nekakšna droga. Tako je signal, ki sicer sporoči, da smo siti, utišan, zato pride zelo hitro do prenajedanja. Če k temu dodamo še najrazličnejše oglaševalske trike, postane precej bolj jasno, zakaj je na primer danes debelost tako pogosta težava. Vsako izmed teh področij je sicer lahko predmet obsežne analize, a tokrat se osredotočamo predvsem na manj znane trike, povezane s samim pakiranjem oziroma embalažo živil. Ta nas lahko namreč nezavedno spodbudi k temu, da kupimo določen izdelek, misleč, da je precej bolj zdrav, kot je v resnici.
Idilične podobe na embalaži
Določeno živilo nas lahko precej bolj pritegne kot drugo že zaradi fotografije na embalaži, čeprav se tega niti ne zavedamo. Raziskave kažejo, da ljudje zaradi idiličnih podob kmetij, narave ipd. samodejno pomislijo, da gre za zdravo, polnovredno živilo. Če nato ne preverijo, iz česa je v resnici izdelano določeno živilo, lahko tako hitro kupijo hrano, ki ni najbolj zdrava, obenem pa so prepričani, da jedo polnovredno, nepredelano hrano. Podoben učinek imajo na primer tudi fotografije svežega sadja na pakiranjih žitnih ploščic, kosmičev, piškotov in podobnih izdelkov. Mnogokrat se ob pregledu sestavin teh izdelkov izkaže, da je delež sadja v njih precej nizek, po drugi strani pa lahko vsebujejo ogromno sladkorja.
Nežni, nevpadljivi barvni odtenki
Medtem ko poskušajo proizvajalci določena živila približati potrošnikom z uporabo živih, vpadljivih barv in barvnih kombinacij, kar velja še posebej za prehranske izdelke, pri katerih so ciljna skupina otroci, pa je strategija popolnoma nasprotna pri živilih, ki jih žrelijo predstaviti kot bolj zdrava, kot so v resnici. V tem primeru se namreč pri pakiranju običajno izberejo nežnejše barve, ki niso tako vpadljive, saj je bilo na podlagi eksperimentov ugotovljeno, da takšne barve pogosteje povezujemo z zdravo prehrano. A četudi berete deklaracije, lahko informacije prav zaradi barve tiska interpretirate drugače, kot bi jih, če bi bila izbira barve drugačna. Zanimiv primer je na primer eksperiment, v okviru katere so se morali udeleženci opredeliti glede tega, kako zdrava ali nezdravo se jim zdi določeno živilo. Izkazalo se je, da so udeleženci dojemali čokoladico z deklaracijo v zeleni barvi kot bolj zdravo od tiste, pri kateri so bile sestavine izpisane z rdečo barvo, čeprav je bila hranilna sestava izdelkov identična.
Uporaba recikliranega papirja
Čeprav je prehod k okolju bolj prijazni embalaži zagotovo pozitiven premik, pa morate paziti, da ne boste zgolj na podlagi bolj »eko« embalaže samodejno sklepali, da gre za zdrav izdelek. V določenih primerih je lahko namreč tudi uporaba recikliranega, rjavega papirja, ki deluje naravno, del strategije, kako prepričati potrošnike, da bodo z nakupom določenega izdelka naredili nekaj dobrega za svoje zdravje. Nekaj podobnega velja tudi za uporabo stekla namesto plastike. To seveda nikakor ne pomeni, da se morate izogibati tovrstnim embalažam, ampak je pomembno predvsem to, da izdelka nikoli ne presojate zgolj na podlagi pakiranja – oziroma da ste bolj pozorni na to, da do takšnih sodb ne bo prihajalo nezavedno.
