Z redno vadbo joge do telesnega in duševnega zdravja

    Joga pozitivno vpliva na splošno zdravje in dobro počutje. Z njeno pomočjo postanemo močnejši in bolj gibljivi. Joga vpliva na naš osebni in duhovni razvoj, skrbi pa tudi za kakovosten spanec in telesu pomaga pri razstrupljanju. Krepi sposobnost koncentracije – zahvaljujoč jogi bomo lahko bolje organizirali svoje misli, se sprostili in poskrbeli za več energije.

    Z redno vadbo joge se sprostimo, postanemo bolj pozorni na svoje dihanje in gibanje, izboljšamo koncentracijo in zmanjšamo občutke notranje napetosti in anksioznosti.

    Ljudem, ki trpijo za multiplo sklerozo, joga na primer pomaga blažiti kronično utrujenost, v veliko pomoč pa je tudi tistim, ki jih mučijo kronične bolečine. Raziskava je pokazala, da redna vadba joge pozitivno vpliva tudi na  težave z nespečnostjo. Pri ljudeh, ki so vsak dan osem tednov vadili jogo od 30 do 45 minut, se je pokazalo veliko izboljšanje. Ljudje so zmanjšali utrujenost, bolečino in občutke anksioznosti ter postali bolj polni energije in dobili več volje do življenja.

    A to še ni vse. Joga pomaga tudi znižati srčni utrip in srčni tlak, povečuje pljučno kapaciteto, izboljša telesno sestavo, sprosti napete mišice in izboljša splošno telesno in duševno dobro počutje.

    Joga

    Vloga joge pri zdravljenju motenj hranjenja

    Redna vadba joge je lahko ljudem v pomoč pri lajšanju oziroma premagovanju številnih težav, med drugim tudi pri kompulzivnem prenajedanju.

    Ljudi, ki imajo težave s kompulzivnim prenajedanjem, v prvi vrsti skrbi, da bo njihov uničevalen odnos s hrano trajal večno. Raziskava, opravljena na avstralski univerzi Deakin, je pokazala, da je joga lahko v veliko pomoč čezmerno hranjenim ženskam, ki imajo težave s kompulzivnim prenajedanjem. Raziskovalci so tako v namen raziskave pripravili 12-tedenski program, ki je vključeval vadbo joge, dihalne vaje, sproščanje in meditacijo. Glavni namen raziskave je bil, da so bile udeleženke raziskave sposobne brez obsojanja prepoznati in sprejeti svoja čustva in občutke. Ženske so eno uro trajajočo vadbo joge obiskovale enkrat tedensko, poleg tega pa so ji morale tudi same vsak dan posvetiti pol ure svojega časa.

    PREBERITE TUDI:  Ustekleničena voda Namizo – izberite kakovost!

    Po koncu 12-tedenskega programa so ženske poročale o redkejših epizodah prenajedanja, izboljšali pa sta se tudi njihova telesna samopodoba in samozavest. Raziskovalci so opazili tudi telesne spremembe – ženskam se je znižal indeks telesne mase, manjši pa so bili tudi obsegi v pasu in bokih.

    Joga ljudi nauči, kako sprejeti in se soočiti s svojimi čustvi ter jih ne zatirati s pomočjo drugih sredstev (na primer hrane). Ljudje s čezmerno telesno maso, ki imajo težave z motnjami hranjenja, se pogosto popolnoma ločijo od svojega telesa – to pomeni, da zavestno izberejo, da si ne bodo dovolili čutiti jeze, anksioznosti ali žalosti. Ravno to zavračanje čustev in ignoriranje vsega, kar se dogaja okrog njih, vodi do prenajedanja, saj je hrana tisto orodje, s katerim poskrbimo za pobeg od resničnosti.

    Ko jemo zato, da bi pobegnili od lastnih čustev, tudi popolnoma izgubimo stik s samim doživetjem prehranjevanja. Ljudje, ki se prenajedajo, sploh ne vedo, da so polni, da ne morejo vase praktično spraviti niti grižljaja več. Prav tako se sploh ne zavedajo, kaj jedo. Sploh ne vedo, kdaj spraznijo celo škatlo piškotov ali banjico sladoleda.

    Joga pa nas izzove, da se začnemo zavedati svojega telesa in smo s polno zavestjo prisotni v sedanjem trenutku. Glavni namen joge je ne nazadnje ohraniti povezanost z lastnim telesom. Tega se naučimo skozi redno vadbo in skozi ozaveščeno dihanje. Joga nas prav tako nauči sočutja do samih sebe, kar je ključna sestavina okrevanja po vsaki obliki motenj hranjenja. Prav sočutje do samega sebe je tisto, ki lahko ustavi epizode prenajedanja in joga je sredstvo, ki nam je pri ponovnem vzpostavljanju tega lahko v veliko pomoč.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte