Prijava
Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska vrtnina. Verjetno je na slovenskih vrtičkih poleg solate ravno fižol druga vrtnina, ki le redko manjka. Kmalu po tem, ko so ga pripeljali iz Amerike, je osvojil srca naših prednikov in se usidral tam za vekomaj.
Vendar večina seje samo visoke sorte, nizke pa so še vedno prav po krivici zapostavljene. Fižol uvrščamo med metuljnice in ravno metuljnice so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi veliko bolj pomembne v naši prehrani. Prav s setvijo nizkega fižola lahko dosežemo oba cilja.
Pri nas je veliko bolj priljubljen visok fižol, ki so ga res poznali že naši predniki. Ker pa so vrtovi vedno manjši, zemlje pa je vedno manj, bi bilo zelo smiselno, če bi sejali več nizkega fižola. Za vse tiste, ki še vedno verjamete v stara mnenja, naj povem, da je tudi nizek stročji fižol lahko zelo kakovosten.
Kako vzgojimo kakovostne sadike in kaj fižol potrebuje skozi vse faze za čim boljši pridelek nam je v majski izdaji revije Bodi eko razložila priljubljena svetovalka za vrt, Miša Pušenjak.
Celoten članek preberite v reviji Bodi eko, maj 2023. Najdete jo v trafikah, na prodajnih mestih časopisov in revij v trgovinah ter v prodajalnah DM.
