Koristi ekološkega mesa za človeški organizem

    »Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si.« Star pregovor, ki drži kot pribit. In če se poglobimo v to, kaj vse vsebuje industrijsko pridelana in predelana hrana, ki je sodobni človek zaužije največ, potem se je vredno vprašati tudi, kaj s tovrstno hrano človek vnaša v svoj organizem.

    Meso v prehrani sodobnega človeka sodi med glavne vire beljakovin. Sestavljene so iz esencialnih aminokislin, ki so temeljni gradnik naših mišic. Da bi človeško telo lahko zgradilo svoje lastne beljakovine, namreč potrebuje te ključne aminokisline, ki jih dobi skozi hrano. Piščančje meso, denimo, je eden najbolj bogatih virov beljakovin v prehrani človeka. Priporočen dnevni vnos beljakovin za povprečno odraslo osebo je 59g/dan za odrasle moške in 47g/dan za odrasle ženske.

    Piščančje meso pa ni bogato le z beljakovinami, ampak je tudi pomemben vir vitaminov in mineralov, ki jih naše telo potrebuje za svoje delovanje. Eden takih vitaminov je vitamin B12, ki prispeva k delovanju živčnega sistema, ima vlogo pri delovanju imunskega sistema in prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k normalnemu psihološkemu delovanju.

    Tomaž Bolka in Uroš Gorjanc iz gostilne Krištof sta nam pripravila okusno jed.
    Pri pripravi jedi sta uporabila piščanca iz ekološke reje. Oglejte si video:

    Ob tem velja omeniti, da sta količina in kakovost telesu koristnih snovi v mesu odvisna predvsem od kakovosti mesa. Zato je pri nakupu oziroma izbiri mesa dobro nameniti pozornost tudi na vzrejo. Meso ekološko vzrejenih živali vsebuje namreč manj maščob in je manj kalorično, hkrati pa ima tudi višji delež maščobnih kislin omega-3, vitamina B12 ter pravo mero cinka in železa.

    Mast vsebuje 9 kalorij na gram, medtem ko vsebujejo beljakovine in ogljikovi hidrati le 4 kalorije na gram. Če torej v svojo prehrano večkrat vključite ekološko meso, si boste naredili veliko uslugo. Ob predpostavki, da na letni ravni zaužijete v povprečju 30 kilogramov mesa, bi uživanje pretežno ekološkega  mesa pomenilo skoraj 18.000 zaužitih kalorij manj letno. Slovenci sicer na letni ravni zaužijejo precej več mesa, celo več kot znaša svetovno povprečje, ki je 34 kilogramov na osebo na leto (vir: OECD). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo Slovenci v letu 2015 zaužili kar 88 kilogramov mesa na osebo.

    Meso je tudi pomemben vir omega-3 maščobnih kislin. Slednjih je v mesu živali iz pašne reje kar 2- do 4-krat več. Omega-3 maščobne kisline sicer smatramo kot tako imenovane dobre maščobe, saj igrajo ključno vlogo v vsaki celici človeškega telesa. Med vsemi maščobami so tudi najbolj prijazne srcu, zato so ljudje, katerih prehrana je bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, manj izpostavljeni različnim srčno-žilnim obolenjem. Omega-3 maščobne kisline prav tako zmanjšujejo tveganje nastanka raka, koristne pa so tudi za človeške možgane.

    Omega-3 maščobnih kislin sicer največ najdemo v morskih sadežih in različnih oreških ter semenih, veliko pa jih je tudi v mesu pašne živine in sicer iz čisto preprostega razloga: te maščobe nastajajo v kloroplastu oziroma klorofilnih zrnih zelenih rastlin in alg. Kar 60 % maščobnih kislin, ki se nahajajo v travi, so omega-3 maščobe.

    Meso živali iz pašne reje je, poleg omega-3 maščobnih kislin, bogatejše tudi z vitaminom E. Ta je naravni oksidant, ki povečuje imunsko odpornost in preprečuje poškodbe celic. Znižana raven tega vitamina v človeškem telesu je povezana s povišanim tveganjem nastanka kardiovaskularnih in rakavih obolenj.

    Ekološko pridelana živila, vključno z mesom, naj bi pomagala krepiti imunski sistem, ljudje, ki se prehranjujejo s pretežno ekološkimi živili, pa naj bi imeli boljši spanec in naj bi imeli manj težav s prekomerno telesno težo v primerjavi s tistimi, ki kupujejo pretežno industrijsko pridelana in predelana živila. Ekološko meso se zato še posebej priporoča nosečnicam, mladim dekletom, ki jim primanjkuje železa in seveda otrokom v razvoju.

    Na koncu pa ne gre pozabiti niti okusa. Ekološko pridelano meso je boljšega okusa in nenazadnje potrošniki raje posežemo po živilih, ki niso le dobra za naše splošno počutje, pač pa tudi po tistih, ki nudijo ugodje našim brbončicam.

    Viri: eatwild.com, stat.si

    Povejte svoje mnenje - kometirajte
    Deli
    Oglasno sporočilo
    Prispevek je oglasna oz. predstavitvena informacija.