Kako do slastnih rdečih paradižnikov?

Paradižnik je zelo priljubljen in zaželen sadež na naših vrtovih. Po eni strani je nezahteven, saj lahko povsem dobro uspe tudi vrtnarjem začetnikom, po drugi strani pa zelo zahteven, saj je občutljiv na vremenske razmere in dovzeten za številne bolezni. Ker potrebuje veliko toplote in ne prenese nizkih temperatur zato nikar ne prehitevajmo s prezgodnjim sajenjem v vrt.

Sajenje

Paradižnik spada med plodovke – skupino rastlin, ki izvirajo iz tropskih krajev, zato potrebujejo veliko toplote in vlago v tleh. Po prvem maju lahko posejemo seme kumar, buč in bučk, v sredini meseca, po 15. maju pa sadimo paradižnik, paprike, čili, lubenice in melone.

Ko sadike presajamo v vrt upoštevajmo naslednje:

  • luknja za sadike naj ne bo premajhna;
  • na dno sadilne luknje potresimo nekaj granul organskega hranila Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke, s tem rastlini omogočimo dovolj hranil za začetno rast in razvoj;
  • sadik ne smemo saditi preveč skupaj, da imajo dovolj prostora za razrast;
  • ob »pretegnjenih« sadikah položimo del stebla kar vodoravno v zemljo, saj ima paradižnik sposobnost odganjanja korenin iz stebla in se bo dobro ukoreninil.

Paradižnik lahko sadimo tudi v lonce, ob tem pazimo le, da so dovolj veliki, premera vsaj 40 cm in višine vsaj 30 cm. Tako se bo koreninski sistem lahko dovolj dobro razvil.

Dobri sosedje

Kot ostale rastline imajo tudi paradižniki svoje dobre sosede, ki jim izboljšujejo okus in jih vsaj deloma varujejo pred škodljivci. Pod paradižnikom je vedno prostor za vrstico solate, špinače ali blitve, vmes pa lahko napikamo čebulo, šalotko ali česen. Mesto damo še baziliki, ki izboljša okus paradižnika, odličen sosed je tudi zelena, za privabljanje opraševalcev pa posejemo kapucinke, ognjič ali žametnice.

Opora

Brez opore bo paradižnik težko samostojno stal, zato uporabimo plastične palice s kovinsko sredico, bambus ali kovinske palice zvite v spiralo.

Prehrana

Paradižniki so v svetu vrtnin ogromne rastline z veliko plodovi, njihov koreninski sistem pa glede na svojo velikost ni zelo velik. Z rednim dognojevanjem na 10 dni bomo poskrbeli za celostno prehrano rastline in sočne plodove. Gnojilo lahko dodamo tudi foliarno, kar pomeni škropljenje in absorpcijo skozi liste. Pri prehrani paradižnika ne smemo pozabiti na kalcij, ki ga zagotovimo z Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Znak pomanjkanja je gniloba okoli muhe plodu, potrebujejo pa ga tudi ostale plodovke.

Zalivanje

Velik odrasel grm paradižnika s plodovi potrebuje tudi do 5 litrov vode dnevno, kar je še posebno pomembno v prvih 4 tednih, ko rastlina razvija korenine. Paradižnike namakamo in ne zalivamo, kar pomeni, da jim počasi, a daljši čas dodajamo vodo, ki tako pride globoko v zemljo. Tako bo rastlina naredila globoke korenine, poleti pa bolje prenašala sušo.

Uporaben je tudi enostaven namakalni sistem, ki si ga lahko izdelamo kar sami tako, da plastenki odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjico. Plastenko zakopljemo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo.

Vršičkanje in odstranjevanje zalistnikov

Za lepšo razrast in tvorbo večjega števila bolj debelih plodov odstranimo vrhnji poganjek, ki ustavi rast v višino. Da bo grm ostal zračen in dobro osvetljen ter za pospeševanje zorenja, odstranjujemo mlade poganjke  ali zalistnike, ki rastejo ob osnovi starih listov. Najbolje jih je odstraniti z dvema prstoma, ko so še čisto majhni (3 – 5 cm), to pa vedno počnemo v suhem vremenu.

Krompirjeva plesen

Krompirjevo plesen povzroča gliva Phytophthora infestans. Najbolj občutljive so sorte z velikimi plodovi, kot je volovsko srce, najmanj pa češnjevi paradižniki. Ta gliva se na listih razmnožuje s pomočjo vode, zato rastlin ne zalivamo po listih in za rast izberemo zaščiteno, suho mesto. Da bi preprečili bolezen, je priporočljivo paradižnike škropiti z naravnim sredstvom iz njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike in sicer že takoj, ko sadike preselimo na prosto, vsak teden in obvezno po vsakem dežju. Sredstvo namreč okrepi celično steno rastlin in tako prepreči vdor bolezni. Deluje tudi kontaktno in površinsko uniči bolezen.

Vanes Husić, univ.dipl.inž.agr., strokovnjak Kluba Gaia

Povejte svoje mnenje - kometirajte
Deli