V njegovi delavnici v najožjem središču prestolnice se zdi, da se je čas ustavil pred mnogimi desetletji, v nekih drugih, bolj prijaznih in romantičnih časih. Ko so meščani cenili kakovostne in filigransko natančno izdelane stvari rokodelcev.

Jakob Nared - Čevljarstvo Kopito

V čevljarski delavnici Jakoba Nareda na Miklošičevi cesti omamno diši po preteklosti – najrazličnejših vrstah usnja, smoli in lepilu, ki jih potrebuje pri izdelavi in tudi popravilu čevljev. Jakob je že četrta generacija mojstrov čevljarjev, ki so pomembno zaznamovali obrtniško življenje v prestolnici. Čeprav je najprej kazalo, da bo njegova poklicna pot drugačna, je po spletu okoliščin prevzel očetovo delavnico.

Kolikor daleč mu seže spomin, je bila njegova družina od nekdaj tesno povezana z izdelovanjem čevljev. »Začelo se je konec devetnajstega stoletja v vasici Prelesje pri Kočevju, naselju, ki šteje za dober ducat hiš, kjer je bil doma moj pradedek France. Izviral je iz velike in podjetne družine, v kateri so otroke že zelo zgodaj navajali na samostojnost in trdo delo. Tisto so bili čisto drugi časi – ljudje so imeli le en par čevljev ali pa še tega ne.

Čevljarski poklic je bil zelo cenjen in spoštovan. Moj pradedek, ki se je svoje obrti izučil v Celju, pa je takrat hodil po vaseh od hiše do hiše in sprejemal naročila za čevlje in jih hitro tudi izdelal. Ljubezen do svojega poklica je prenesel tudi na svojega sina, mojega dedka. Pripovedoval mi je, kako sta s svojim očetom veliko potovala naokoli in ljudem izdelovala čevlje. Ti čevlji so bili izdelani tako kakovostno, da so šli iz roda v rod: mlajši otroci so jih dedovali po starejših in prav nič se niso zmrdovali, da morajo nositi stare čevlje, temveč so bili srečni, da so jih sploh dobili. Čevlje so takrat velikokrat imeli le premožnejši,« pripoveduje Jakob.

Dedek, ki je bil zelo inovativen (pa tudi podjeten), se je po temeljitem premisleku odločil za selitev v Ljubljano, kjer je bilo več premožnih ljudi, ki so  si želeli čevljev, bilo pa je tudi več popravil čevljev, kar je tudi nekaj navrglo …

Članek si lahko preberete v reviji Bodi eko, januar 2019.

Revija Bodi eko, januar 2019