Demenca: Preprečimo nastanek in se zavarujmo

Demenca je v zahodnem svetu v grozljivem porastu, nekateri govorijo že kar o epidemiji. Ocenjuje se, da ta bolezen prizadene več kot polovico ljudi, starih več kot 85 let. In glede na to, da medicina še ni postregla z nekim zares učinkovitim zdravilom, je to dejstvo še toliko bolj zaskrbljujoče.

Demenca in vpliv snovi – škodujejo prosti radikali, pomanjkanje vitaminov in toksini

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Ta demenca je zelo huda bolezen, ki oropa človeka zmožnosti, da bi lahko jasno razmišljal, opravljal vsakodnevne obveznosti in konec koncev prepoznal ljudi okoli sebe.

Verjetno skoraj vsak od nas pozna koga, ki trpi za to boleznijo, ko pa le-ta doleti našega svojca, je situacija res žalostna. Žal sem to preizkusila tudi na lastni koži. In ravno zato se mi zdi zelo pomembno osveščati ljudi, da je nujno potrebno delati na preventivi.

Procese in spremembe v naših možganih (oziroma kako pride do demence) je znanost vsaj približno že razložila. Zelo pomembno pa je tudi to, da spoznavamo, kaj privede do teh sprememb, ki se na koncu manifestirajo z boleznijo, ki ji rečemo demenca.

Nova spoznanja vzroke demence povezujejo s škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, nesposobnostjo, da bi pravilno porabljali glukozo, pomanjkanjem vitaminov in okoljskimi toksini.

Zdravila za demenco za enkrat še ni

Dejstvo, da učinkovitega zdravila za demenco še ni, bi nas moralo spodbuditi k temu, da pravočasno poskrbimo za to, da do tega hudega stanja ne pridemo, ali pa da ga vsaj čim bolj odložimo. Če pa je bolezen doletela nekoga, ki nam je blizu, je dobro vedeti, kako bi morda lahko tudi sami prispevali k počasnejšemu razvoju.

Tisti, ki se zavedajo vpliva življenjskega sloga na naše fizično in psihično zdravje, povedo, da lahko storimo kar precej.

Demenca: Tudi tisto, kar jeste, je pomembno!

Znanstveniki so ugotovili, da naj bi bila sredozemska dieta dobra preventiva proti Alzheimerjevi bolezni. Raziskava na UCLA je namreč pokazala, da je ta vrsta prehrane eden izmed glavnih dejavnikov življenjskega sloga, ki naj bi preprečeval, da bi možgani tvorili spremembe, ki so povezane z začetkom Alzheimerjeve bolezni oziroma demence.

Demenca in stebri sredozemske diete:

• sveže sadje in zelenjava – še posebej zelenolistna zelenjava (špinača, ohrovt ipd.) in neškrobna zelenjava (cvetača, koromač, brokoli, jajčevci, artičoke, paradižnik ipd.);
• olivno olje;
• semena in oreščki (mandlji, sezam, lan ipd.);
• stročnice (leča, čičerka, fižol ipd.);
• polnovredna žita;
• divje ulovljene ribe;
• domača perutnina, jajca, kozje mleko, kefir ipd. (zmerno!);
• rdeče meso ob redkih priložnostih oziroma največ enkrat na teden;
• veliko sveže, čiste vode;
• sem in tja kozarec rdečega vina.

Kaj jesti:

• Organsko, nepredelano hrano

Trgovinske police se že desetletja kar šibijo pod raznorazno predelano hrano. Tako zelo smo je že navajeni, da niti ne razmišljamo o tem. Nepredelana hrana pomeni tista živila, ki so v svojem osnovnem stanju in jih pripravimo mi sami. Če so ta živila ekološka, še toliko bolje! Torej, uživajte pravo hrano, tisto, na kateri ni nalepke s celim seznamom sestavin! Morda boste tako, če se v nekaterih primerih ne da povsem izogniti, lahko vsaj preložili težave, ki jih s seboj prinese dememnca.

• Hrano, bogato z antioksidanti, kot so recimo vitamini A, C in E. Kot sem že omenila, je možna povezava med škodo, ki jo delajo prosti radikali, in Alzheimerjevo boleznijo.

Antioksidanti so naši pomagači, ki preprečujejo škodo, ki so jo sposobni narediti prosti radikali. Sadje in zelenjava v raznih barvah sta bogata z antioksidanti in bi ju bilo treba uživati dnevno oziroma celo pri vsakem obroku.

• Živila, bogata s cinkom

Ugotovljeno je bilo, da veliko ljudem z Alzheimerjevo boleznijo primanjkuje cinka. Cink najdete v bučnih semenih, črni čokoladi …

• Kokosovo olje

Z uživanjem kokosovega olja pridemo do ketonov, ki so odlično gorivo za naše možgane, ugotavljajo, da celo boljše kot glukoza.

Pri nekaterih ljudeh z demenco je bilo opaziti bistveno izboljšanje spomina, ko so v svoj jedilnik vključili kokosovo olje.

• Omega-3 maščobne kisline

Tudi te so za naše možgane zelo pomembne, najdete pa jih v divje ulovljenih mastnih ribah, chia semenih, orehih, lanu itd.

Temu se moramo izogibati:

• Vsem živilom, ki vsebujejo dodatke in toksine

Takšna živila bi lahko bila nevrotoksična. Ugotovljeno je bilo, da imajo tisti, ki zaužijejo različne pesticide in druge kemikalije, precej večjo možnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Rešitev smo že nakazali: uživajmo ekološka živila in seveda tista, ki so nepredelana.

• Alkoholu

Alkohol je za naše možgane toksin in lahko povzroči, da možganske celice umirajo hitreje kot normalno. Alkoholizem lahko torej privede do demence!

• Vodi iz pipe iz onesnaženega vira

Voda iz pipe lahko vsebuje okoljske toksine, kar seveda spet lahko vpliva na naše možgane. Poskrbite za čisto vodo!

• Sladkorju in predelanim žitom

Ugotovljeno je bilo, da Alzheimerjevo bolezen lahko povzroči tudi inzulinska rezistenca, podobna diabetesu. Zato je pametno poskrbeti za to, da imamo raven inzulina primerno nizko. Do tega pa laže pridemo, če iz svoje prehrane izločimo sladkor in predelana žita, kar je tako in tako škodljivo.

• Živilom, pakiranim v aluminij

Aluminij je izredno nevrotoksičen, to pomeni, da lahko povzroča poškodbe na možganih. Zato se mu moramo nujno izogibati, saj je lahko ključni razlog za demenco.

V razmislek povem, da je gretje v tovrstnih materialih še posebej škodljivo (pozor – peka v alufoliji!).

Najučinkovitejši dodatki

• Vitamin D3 (5.000 IU dnevno)

Pomanjkanje vitamina D je lahko rizični faktor za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Zadostne količine tega vitamina pa lahko pomagajo preprečevati škodljive spremembe v možganih.

• Ribje olje (1.000 mg dnevno)

Omega-3 maščobna kislina je izjemno pomembna za zdrave možganske funkcije, poleg tega pa tudi pomaga zmanjševati vnetja.

• Koencim Q10 (200 mg dnevno)

Ko se staramo, se naše vrednosti koencima Q10 zmanjšujejo. Dodajanje le-tega pa bi lahko upočasnjevalo slabšanje demence.

• Ginko biloba (120 mg dnevno)

Ginko biloba pomaga izboljšati cirkulacijo v možganih in posledično spomin.

• Astaksantin (2–4 g 2-krat dnevno)

To je antioksidant, ki pomaga pri zdravju naših možganov.

• Eterični olji kadilne bosvelije in rožmarina

Obe olji podpirata možganske funkcije. Olje rožmarina si lahko vtremo v lasišče, ko se prhamo in umivamo lase. 2 kapljici olja kadilne bosvelije pa lahko vtremo v ustih v nebo.

Telesna aktivnost za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni

Zgoraj omenjena raziskava, ki je bila narejena na UCLA, je pokazala tudi to, da ima telesna vadba dobre zaščitne vplive na naše možgane. Tisti posamezniki v raziskavi, ki so bili redno fizično aktivni, so imeli na t. i. slikanju PET izmerjene nižje spremembe na možganih in s tem veliko nižje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Demenca je tako bolezen, na katero vplivajo številni dejavniki, tudi telesna aktivnost.

Vsaka vadba je sicer boljša kot posedanje na kavču, a trenutno za najbolj učinkovito štejejo visoko intenzivni intervalni trening.

Glede vrste vadbe in vpliva le-te na možgane si raziskave niso povsem enotne, zato bo čas pokazal svoje. Tako da zaenkrat lahko z gotovostjo rečemo samo to, da je vadba zelo pomembna in ji je treba posvetiti dovolj pozornosti.

Vaš poklic morda igra pomembno vlogo pri preprečevanju demence

Ali ste vedeli, da nekateri poklici delujejo nekako varovalno pred nastankom Alzheimerjeve bolezni?

Ljudje smo socialna bitja. Delo neposredno z ljudmi in ne pretežno s podatki oziroma stvarmi naj bi bilo varovalno, ko govorimo o demenci. V eni izmed raziskav je bilo ugotovljeno, da so bili tisti ljudje, ki so delali z drugimi ljudmi v zahtevnih delovnih okoljih, bolj sposobni tolerirati poškodbe možganov kot tisti, katerih poklici niso zahtevali dela z drugimi ljudmi. Posamezniki, ki so opravljali poklice, ki zahtevajo delo z ljudmi (npr. učitelji in zdravniki), so laže vzdrževali svoje kognitivne funkcije.

Torej, če opravljamo delo, kjer smo pretežno sami in izolirani od drugih ljudi, je pomembno, da ta manko nadoknadimo in poskrbimo za bogato družabno življenje in redno druženje z ljudmi.

Poskrbite za zdravo črevesno floro

Naše črevesje igra izredno pomembno vlogo. In tu nimamo v mislih samo prebave! V eni izmed raziskav iz leta 2016, ki je bila delana na miših, je bilo ugotovljeno, da jemanje antibiotikov daljše časovno obdobje spremeni mikrobioto v črevesju, vpliva pa tudi na stanje v možganih. Seveda tu ni bilo prvič ugotovljeno, da je naša mikrobiota v črevesju tesno povezana z našimi možgani. Veliko je že tistih, ki črevesju rečejo kar drugi možgani! Torej, še en razlog več, da čisto zares poskrbite za dobre prebivalce svojega črevesja!