Če ne bomo imeli svojih semen, bomo postali sužnji!

    »Super« gensko spremenjena koruza je pred časom v slovenski javnosti dvignila veliko prahu. Želeli smo preveriti, kakšno grožnjo bi lahko predstavljala ta koruza, zato smo se obrnili na Antona Komata, neodvisnega raziskovalca, pisatelja in publicista, predvsem pa človeka, ki že vrsto let trka na našo vest in nam poskuša odpreti oči. Strokovno znanje podaja na preprost in laični javnosti razumljiv način. Spregovoril je tudi o pomenu lastnih semen, o samooskrbi ter uživanju kakovostne in sveže, predvsem pa lokalno pridelane hrane. Po njegovem mnenju prihodnosti z gensko spremenjeno hrano za nas ni.

    Anton Komat

    Kakšno grožnjo bi lahko predstavljala »super« gensko spremenjena koruza SmartStax, o kateri se zadnje čase toliko govori?
    Ta koruza je toliko prahu dvignila zato, ker jo je spremljala močna medijska kampanja korporacije Monsanto, ki najbolj promovira dva svoja tipa GSO. Tako imenovana Bt koruza vsebuje del genskega zapisa bakterije Baccilus thuringensis – zato koruza izloča močan strup, ki pobije insekte. O dolgoročnih učinkih na človeka ni podatkov, saj neodvisni laboratoriji nimajo denarja za raziskave. Ker je koruza polna strupa, je vsak ugriz insekta v rastlino zanj smrten. Toda ob masovnem stiku škodljivcev s strupom, v prvi fazi umre morda 98 ali 99 % insektov, toda tisti, ki preživijo, razvijejo popolno odpornost. Bolj ko intenziviramo kemični pritisk, prej dosežejo odpornost. Pokazalo se je, da so nastale nove populacije insektov, ki so popolnoma odporne na Bt. Če pa je kemični pritisk občasen, lahko škodljivca nadzorujemo dalj časa, čeprav bo tudi ta slej ko prej razvil odpornost na strup. Na način, kot je vgrajevanje Bt-ja v koruzo, pa imamo silovit odgovor narave.
    Potem pa je tu še glifosfat, najbolj prodajani herbicid na svetu. Zagovorniki genske tehnologije tvezijo, da bo posledica gojenja GSO manjša poraba pesticidov. Kar je debela laž. Naj obrazložim: če plevele tretiramo s herbicidi, bo tudi njihova odpornost postopno naraščala, zato moramo dodajati vedno več herbicida. V določeni točki kemične vojne z naravo je koncentracija herbicida tako visoka, da pobije tudi samo kulturno rastlino …

    PREBERITE TUDI:  Revija Bodi eko, oktober 2014

    Celoten članek si lahko preberete v oktobrski reviji Bodi eko >>

     

    Povejte svoje mnenje - kometirajte