Bobri – mojstri naravne gradnje

Za večino ljudi so bobri majhne in ljubke živalce z dvema belima sekalcema spredaj in s ploščatim repom zadaj. Veliko ljudi, sploh otrok, si predstavlja bobra ravno na takšen način. Tako je bober upodobljen tudi v številnih risankah in pravljicah za otroke.

Bobri

Odrasli pa se bobra najbrž bolj spomnite iz kakšnih zgodovinskih dejstev, kot je denimo naslednje: bober je veljal za eno izmed redkih in zelo vplivnih živali pri odkrivanju raznih novih zemljišč in celo v gospodarstvu. V preteklosti so vladale celo večletne vojne za prevlado nad pravicami posestvovanja bobrovih lovišč. Ena od takšnih vojn je bila vojna med Francozi in Indijanci. Ta vojna je trajala celih deset let.

V tem članku bomo spoznali bobra in vse njegove značilnosti, sposobnosti, zanimivosti ter še kaj.

Znanstvena klasifikacija bobra v sistem

Po spodaj podani klasifikaciji je bober uvrščen v biološki sistem:

  • kraljestvo: živali – Animalia
  • deblo: strunarji – Chordata
  • razred: sesalci – Mammalia
  • red: glodavci – Rodentia
  • družina: bobri – Castoridae
  • rod: Castor

Poznamo naslednje tri vrste bobrov:

  • Castor canadensis,
  • Castor fiber in
  • Castor californicus – ta vrsta bobra je že izumrla.

Bobri živali

Značilnosti bobra

Vsi lahko prepoznamo bobra po njegovih dveh značilnih sekalcih, plavalni kožici med prsti na zadnjih nogah in predvsem po ploščatem ter luskastem repu. Bobri pa imajo tudi nekaj anatomskih posebnosti v prebavilih in grlu.

Bobri lahko tehtajo tudi več kot 30 kg, zato jih uvrščamo med druge največje glodavce na svetu. To so napol vodne živali, ki imajo vsestransko oblikovano telo. Zelo zanimiv je bobrov močno prilagojen rep, njegovi nalogi pa sta plavanje in krmiljenje. S takšnim repom lahko bober hitro doseže veliko hitrost in odlično krmili. Ko se bober potaplja, ravno tako prilagodi svoje telo. Najprej zapre sluhovod in nosnici ter s posebno mreno prekrije oči.

Takoj za jezikom bober skupaj stisne grlo, tik za sekalci pa zoži svoje ustnice. S tem načinom prilagoditve bober brez težav dela in gloda pod vodo. Zaradi telesa so bobri v vodi zelo hitri in okretni. Malce drugače pa je z njimi na kopnem. Na kopnem so bobri namreč počasnejši in manj okretni. Z močnimi zadnjimi plavalnimi nogami in kratkimi sprednjimi nogami se bober namreč po kopnem težko premika. Ko se bober na kopnem prestraši, se hitro požene v vodo, od koder okretno splava v svoje gnezdo, ki ima vhod pod vodo.

PREBERITE TUDI:  Na lovu umrl zloglasni italijanski veterinar, ki je poziral ob mrtvih trofejah

Kratek opis kanadskega in evropskega bobra

V preteklosti je evropski bober živel skoraj po vsej Evraziji. Danes pa imamo ohranjene le tri posamezne in izolirane populacije. Tako bobre danes najdemo v Skandinaviji in Rusiji ter v Nemčiji, Franciji, na Poljskem in tudi pri nas, nekatere posamezne populacije pa so se razvile tudi v samostojne podvrste. Določeni zoologi na osnovi posebnosti lobanje obravnavajo zahodnoevropskega bobra (Castor albicus) kot samostojno vrsto.

Medtem pa kanadski bober prebiva na večini svojega zgodovinskega teritorija. Tudi danes ga še vedno najdemo na obsežnih severnoameriških ozemljih.

Da je temu tako, gre zahvala številnim tamkajšnjim državljanom in zveznim okoljevarstvenim organizacijam za varstvo divjih živali. Marsikje ga je namreč človek popolnoma iztrebil. Ob koncu 19. stoletja je bil namreč na vzhodu ZDA na robu izumrtja. To vrsto bobra so pozneje naselili tudi na Poljsko, Finsko in v Rusijo.

Bober

Bobrovi mladiči

Za družino bobrov je močno značilna zelo dodelana hierarhična lestvica. Sam vrh te lestvice predstavlja odrasel par, za njim so enoletni bobri, potem pa šele mladiči iz tekočega leta. Bobri družinske odnose vzdržujejo z gibi, telesnimi držami in oglašanjem. Nasilje v sami družini bobrov je redko.

Parjenje bobrov poteka pozimi in to v ledeno mrzli vodi. Marsikomu od nas bi se ob tem naježila koža, njim pa takšen čas in okoliščine parjenja najbolj ustrezajo. Mladički se v družinskem brlogu skotijo pozno spomladi.

Medtem ko so letošnji mladički v popolni starševski oskrbi, se leto dni stari mladički brezskrbno potepajo naokoli. Zanimivo je, da se od doma oddaljijo do 20 km, lahko pa jih pot zanese tudi do 250 km daleč.

PREBERITE TUDI:  Rastline, ki so za pse strupene

Zanimivo je tudi dejstvo, da je mladič bobra ob rojstvu odlakan. Novorojeni bober tudi takoj spregleda in se lahko brez težav premika po brlogu. Mladiči lahko le nekaj ur po rojstvu tudi plavajo. Le potopiti se ne morejo, saj jih pri tem ovira zelo gost kožuh.

Samice mladiče negujejo približno šest tednov. Pri tem seveda sodelujejo vsi člani družine in mladičem nosijo trdo hrano. Čeprav mladiči rastejo zelo hitro, potrebujejo veliko časa in vaje, da se naučijo vseh gradbenih veščin, ki jih bobri preprosto morajo obvladati.

Sporazumevanje med bobri

Bobri se med seboj sporazumevajo tudi z oddajanjem vonjav. Tako se sporazumevajo predvsem ob bregovih vode, kjer živi družina. Tukaj se tudi pokaže razlika med kanadskim in evropskim bobrom. Kanadski bober markira na manjše kupe materiala, ki ga v ta namen privleče iz vode, medtem pa evropski bober markira direktno na tla.  Bobrov vonj je zelo oster in močan, ta izloček pa nastane v žlezah, ki so v zadnjični odprtini. Pri markiranju sicer sodeluje vsa družina, vendar je samec najbolj aktiven.

Vonj bobrovega izločka je najbolj močan spomladi, saj takrat družina s temi vonjavami sporoča, da je prostor že zaseden. Poleg tovrstnega komuniciranja pa se bobri sporazumevajo tudi z udarci repa po vodi. To počno predvsem odrasle živali. Bober s takšnimi udarci opozori druge na bližajočo se nevarnost. Ob takšnem opozorilu se vsi hitro potopijo pod vodo. Zvok, ki ob tem nastane, pa lahko hitro in učinkovito splaši ostale živali.

Bober je odličen gradbeni mojster
Bober je odličen gradbeni mojster

29-urni bobrov dan

Večina ljudi je vajena delati podnevi, naš dan pa sestavlja 24 ur. Pri bobrih pa je malo drugače. Bobri so večinoma aktivni ponoči, čez dan se pa umaknejo v brlog. Zanimivo je, da bobri ne zaznajo sončnega vzhoda in zahoda.

PREBERITE TUDI:  Ali ste vedeli: 7 zanimivih dejstev o mačkah

Na severu večina jezer pozimi zamrzne in zato bobri pozimi ostanejo ujeti v bobrišču ali pa celo pod ledom. V bobrišču je temperatura okoli ničle, medtem ko je zunaj precej bolj mrzlo – prav zato bobri zimo preživijo v bobrišču. S pomikanjem nad ledom bi samo izgubljali energijo.

Ko so bobri ujeti pod ledom, se njihov cirkadialni ritem spremeni, njihov dan pa postane daljši, saj začne trajati od 26 do 29 ur. Zato bobri pod ledom preživijo tudi manj dni. Ker biološki pomen sprememb v aktivnosti še ni docela poznan, je lahko takšna sprememba tudi naključna posledica bobrovega življenja pod ledom.

Bober je odličen gradbeni mojster

Bobri so znani po tem, da s svojimi gradnjami radi spreminjajo okolje. S tovrstnim početjem se odlično zavarujejo pred plenilci, takšen način življenja pa jim olajša tudi prehranjevanje.

Najbolj preprost gradbeni proces pri bobrih je sicer kopanje kanala. Med kopanjem bober s prednjimi nogami odnaša blato in druge usedline ter jih poriva na stran. Rezultat takšnega dela so poglobljeni jarki.

Bobri na Koroškem

Kdor pravi, da v Sloveniji ali na Koroškem ni bobrov, se pač moti ali pa bobrov ne pozna. Bobri živijo tudi pri nas, a so le redko omenjeni. Že nekaj časa bobre opažamo na reki Dravi v Dravogradu. Naselili so se na spodnjem in zgornjem delu reke, torej nad elektrarno v Dravogradu in pod njo. Lepo jih je opazovati in preučevati v njihovem naravnem življenjskem okolju.

Avtor: Domen Čurč

Povejte svoje mnenje - kometirajte