Zmanjšajte tveganje za Alzheimerjevo bolezen

Novejše raziskave so pokazale, da so se možgani sposobni obnoviti pri kateri koli starosti – le, če so deležni pravih spodbud. Kako poskrbeti za oster um tudi na stara leta?

Alzheimerjeva bolezen je kronična napredujoča degenerativna bolezen, ki prizadene umske sposobnosti. Večinoma se pojavi pri starejših od 65 let. Zanjo je značilno, da se začne neopazno – najprej kot pozabljivost, sčasoma pa napreduje do te mere, da se bolniki svojega stanja ne zavedajo več.

Simptomi bolezni

Bolniki so dezorientirani, imajo težave pri plačevanju računov in rokovanju z denarjem, postanejo tesnobni, agresivni, sumničavi, izgubljajo stvari, med pogovorom izpuščajo besede in težko sledijo daljšim pogovorom. Prav v tem stadiju je bolezen najpogosteje diagnosticirana. Za Alzheimerjevo bolezen ne obstaja zdravilo – vse, kar nam preostane, je preventivno delovanje.

Pomen redne vadbe

Eden pomembnih dejavnikov, ki dokazano zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, je redna vadba. Ameriški raziskovalci so šest let spremljali 1700 ljudi v starosti 65 let ali več. Tisti, ki so vadili vsaj trikrat na teden po 15 minut (kolesarili, hodili, plavali, planinarili, delali vaje za moč ali aerobiko), so za tretjino zmanjšali verjetnost za nastanek te bolezni.

Raziskovalci so obenem dokazali, da aerobne vaje izboljšujejo tudi spomin. Opazovali so 11 odraslih, ki so štirikrat tedensko po 40 minut vadili na sobnem kolesu, steperju ali tekaški stezi. Ugotovili so, da je vadba povečala pretok krvi v dele možganov, ki so povezani s spominom.

Omeniti velja, da vadba spodbuja proizvodnjo nevrotrofnega dejavnika možganskega izvora – snovi, ki spodbuja živčne celice k razmnoževanju in povezovanju med seboj.

Poskrbite za zdravo težo

Dokazano je, da odvečni kilogrami poslabšujejo možganske sposobnosti. Ugotovljeno je, da so ljudje z visokim indeksom telesne mase (ITM) slabši pri spominskih nalogah in imajo zmanjšane umske sposobnosti v primerjavi z njihovimi vrstniki z normalnim ITM.

Pomen flavonoidov in folata

Če želite zmanjšati tveganje za degenerativno bolezen možganov, jejte sadje, zelenjavo in polnozrnata žita, kažejo izsledki dveh raziskav. V 10 let trajajoči francoski raziskavi je sodelovalo 1640 odraslih – ugotovili so, da so se najbolje ohranile umske sposobnosti tistih, ki so uživali veliko flavonoidov oziroma antioksidantov v sadju, zelenjavi, čaju, temni čokoladi in vinu.

Nizozemska študija, v kateri so spremljali 819 odraslih, pa je pokazala, da uživanje zelene listnate zelenjave, fižola in polnozrnatih žit, ki vsebujejo ogromno vitamina B (folata), izboljšuje hitrost obdelave informacij in spomin.

Če se prehranjujete z omenjenimi živili in redno vadite, se bo zmanjšala tudi odpornost na inzulin. Prav težave z inzulinom pogosto vodijo v možganske spremembe, ki so podlaga za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

Trikrat tedensko jejte ribe

V mastnih ribah, kot so losos, skuše in sardine, se nahaja dokosaheksaenojska kislina (DHA), ki je omega-3 maščobna kislina. Ameriška študija, ki je zajela 899 starejših, je pokazala, da visoka raven DHA v krvi zmanjša tveganje za demenco za 47 odstotkov. Najvišjo raven DHA v krvi imamo, če ribe uživamo trikrat tedensko, so ugotovili.

Če ne marate rib, poskusite s kapsulami ribjega olja. Švedska študija je namreč odkrila, da omenjene kapsule upočasnijo stopnjo umskega propadanja pri osebah z blago Alzheimerjevo boleznijo.

Spodbujajte umske sposobnosti

Številne študije so pokazale, da se tveganje za Alzheimerjevo bolezen zmanjša za 33 odstotkov, če smo umsko dejavni. Ameriški raziskovalci so štiri leta in pol spremljali 700 ljudi v starosti 65 let ali več in ugotovili, da je verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri tistih, ki so čez dan brali časopise in reševali križanke, za 47 odstotkov manjša v primerjavi s tistimi, ki niso bili umsko dejavni.