Prijava
Se še spomnite žledoloma, ki nas je prizadel med 30. januarjem in 10. februarjem 2014? Stanje v poseljenih in neposeljenih krajih je bilo tiste dni, milo rečeno, grozno. Veliko mest in vasi je bilo več dni brez električne energije, večina tako brez ogrevanja, zaloge v skrinjah in hladilnikih so se pokvarile. Večina si ni mogla skuhati toplega obroka. Različni delavci so priskočili na pomoč in vasi ter mesta nazaj povezali na električno omrežje, sanacija je stekla in kmalu se je skoraj vse vrnilo na stare tire tempa življenja.
Mesece od takrat pa ostaja še veliko dela in še veliko poškodovanih gozdov, ki čakajo na sanacijo. Pravzaprav sanacija s pomočjo človeka pomeni bolj kot ne čiščenje in sekanje gozdov. Bodo naši gozdovi sploh še kdaj taki, kot so bili? O tem in še čem smo se pogovarjali z Andrejem Čečem, dipl. inž. gozdarstva, ki tako profesionalno kot zasebno diha z gozdom. Andrej Čeč ima kar nekaj let izkušenj dela v gozdu in je tudi mentor tečajnikom za varno delo v gozdu.
Žledolom je prizadel kar 51 % površine gozdov Slovenije. Tudi sami živite na robu gozda. Kaj ste kot gozdar in poznavalec gozda doživljali ob žledolomu?
Živim ob gozdu in takoj, ko se je začelo dogajati, sem slišal močne poke ob padanju in lomljenju dreves. Sredi noči se mi je zdelo, kot da zjutraj tam, kjer je bil gozd, ne bo ničesar več. Ko pa se je vse skupaj umirilo in minilo, se pa je vseeno videlo, da bo gozd preživel in se bo na veliki večini parcel v daljšem obdobju tudi sam obnovil ter vzpostavil na prvotno stanje.
[quote_box_center]
Nekaj podatkov o obsežnosti naravne nesreče
Največ poškodovane lesne mase, predvidene za posek, je v gozdnogospodarskem območju (GGO) Ljubljana (2,4 mio m3), GGO Postojna (2,1 mio m3), GGO Tolmin (1,8 mio m3) in GGO Kranj (1,0 mio m3). Škoda v gozdovih, na gozdnih cestah in protipožarnih presekah znaša 214 mio evrov, vrednost načrtovanih dela za sanacijo gozdov pa je ocenjena na 36,3 mio evrov.
[/quote_box_center]
Kako lahko vsak izmed nas, pa čeprav ni lastnik gozda, pomaga pri ohranitvi gozdov, pri obnovi?
Do gozda in do narave se moramo obnašati primerno, ne mečemo smeti, ne poškodujemo drevja, ne lomimo vej, ne pretiravamo pri nabiranju gozdnih sadežev, spoštujemo naravo in okolje, v katerega vstopamo. Vsi to vemo, pa vendar se še vedno na novo odlagajo smeti v gozdovih, pretirava pa se tudi z nabiranjem različnih plodov, ki rastejo v gozdu.
Koliko časa bo po vaši oceni trajala sanacija poškodovanih gozdov?
Težko ocenim, zagotovo bo to nekaj let, vedeti pa je treba, da lesna masa, ki je poškodovana, ne bo dočakala nekaj let, saj se bodo ali pa so se že začeli procesi razkrajanja lesa. Sanacija, pod katero razumemo razvoj gozda v svoje prvotno stanje, pa lahko traja desetletja.
Koliko časa se bo gozd obnavljal po naravni nesreči? Je možno, da bo gozd nazaj tak, kot je bil?
Lahko se vrne v prvotno stanje, za to so dokaz pragozdovi, drevo, ki odmre, naredi prostor novemu semenu in potem traja razvoj do odraslega gozda 60–100 let, odvisno od drevesne vrte, ki je tam prisotna. Tam, kjer je žled zelo prizadel gozdove, jih pa ni popolnoma uničil, je že polno mladih drevesc. Gozd je močno presvetljen, veliko semen drevesnih vrst je letos vzklilo in tako se že letos gozd močno pomlajuje.
Kjer pa so narejeni goloseki, pa je obnova bolj zapletena. Tam opazimo bolj grmovne in zeliščne vrste, ki se razraščajo na gozdnih tleh, zato bo umetna obnova na takih tleh zelo zahtevna, saj terja taka obnova veliko časa, dela in veliko finančnega vložka.
Pretijo kakšne dodatne nevarnosti drevesom, ki so bila le malo poškodovana in so v poškodovanem gozdu?
Zaradi oslabelih krošenj je največja nevarnost, ki preti gozdu, suša. Če bo v naslednjem letu manj padavin kot letos, se bodo še preživela drevesa posušila. Dokler so bile krošnje dreves močno skupaj, je v gozdu vladala drugačna mikroklima (višja vlaga), zdaj, ko je krošenj dreves manj in niso več tesno skupaj, pa pride sonce do tal in so vidne že poškodbe od sonca na lubju drevja, kot je npr. odstop lubja na bukvi.
Na smreki pa imamo že tako v zadnjih letih problem prerazmnožitve velikega smrekovega lubadarja in je zdaj ta težava še hujša. Poškodovanost drevja učinkuje zaviralno na samo naravno obrambo drevesa pred napadi velikega smrekovega lubadarja. Poškodovane smreke so tako še bolj izpostavljene napadu. Kjer je smreka vitalna in nepoškodovana, rove in poškodbe zaradi lubadarja zasmoli in je škoda manjša. Če pa je drevo poškodovano in v slabi kondiciji, tega ne uspe narediti.
Smreka ima plitev koreninski sistem in če bo sušno poletje, bodo drevesa umirala že zaradi suše, ker se bodo posušila. Do prerazmnožitve lubadarja je prišlo, ker je smreka drevo hladnejših rastišč, umetno pa je bila vnesena na toplejša rastišča in je tako postala neodporna na napade velikega smrekovega lubadarja. Če smreka raste na njej primernem rastišču, to je vlažnejših področjih, kjer ima dovolj vlage, pa do take prerazmnožitve velikega smrekovega lubadarja sploh ne pride.
Je varno hoditi v gozdove, kjer še ni bila opravljena sanacija?
Ne, zagotovo ne, ker je poleg vseh nevarnostih pri prehodih skozi gozd nevarno tudi padanje suhih vej na tla, večina jih je že padla na tla, manjši del pa še pada. Sploh pa se izogibajmo hoji v gozd po dežju in v vetrovnih dneh.
V Sloveniji imamo precej razdrobljene parcele in večina lastnikov sama skrbi za svoj gozd. Po tej naravni nesreči se je veliko lastnikov gozdov odločilo za tečaje o varnem delu v gozdu, saj se zavedajo, da je treba prizadete gozdove sanirati. Kakšno je vzdušje med lastniki gozdov, jih tečaj pripravi na razmere v gozdu?
Kritično še vedno opažam, da nekateri lastniki gozda precenjujejo svoje znanje in jim je bolj pomembno potrdilo o udeležbi na tečaju kot pa izkušnje in znanje, ki jih na nekem tečaju lahko pridobijo. Vedno se najde nekdo, ki meni, da je njegovo znanje presega zanje ostalih. Zelo veliko udeležencev je starejših od 60 let, zame pa je prvi pogoj varnega dela v gozdu, da si še vedno fizično v zelo dobri kondiciji, ker je delo v gozdu zelo naporno in nevarno. Drugi pogoj za varnost sta primerna osebna varovalna oprema in izpravna motorna žaga.
[quote_box_center]Po podatkih ZGS je bilo do 22. avgusta 2014 posekanega 2,4 mio m3 poškodovanega drevja, in sicer 1,3 mio m3 iglavcev in 1,1 mio m3 listavcev, kar predstavlja 26 % vsega potrebnega sanitarnega poseka (9,4 mio m3).[/quote_box_center]
Več lastnikov gozdov hodi na tečaje o varnem delu v gozdu, razmere v gozdu so precej bolj nenavadne, kot so jih bili prej vajeni lastniki. Tem težkim razmeram večina lastnikov ni dorasla, tako da se pozna pri tečajni dejavnosti, da se odločajo za te tečaje, veliko občin jih subvencionira in so zato bolj dostopni lastnikom gozdov. Ti tečaji za lastnike gozdov (ki trajajo dva dni) dajejo samo osnove dela z motorno žago, ne pripravljajo pa na izredne razmere, ki so trenutno v gozdovih, ki jih je prizadel žled. Moj nasvet je, da če se razmere zdijo pretežke, je bolje, da najemamo profesionalnega gozdnega delavca, ki opravi delo namesto nas.
Kje naj poiščejo pomoč lastniki poškodovanih gozdov, ki sami ne morejo opraviti sanacije?
Po nekaj mesecih po sami ujmi so tuji in domači izvajalci že zavzeli slovenske poškodovane gozdove, najti izvajalca ni več tako težavno, tudi sami izvajalci pošiljajo letake lastnikom gozdov. V dopoldanskih urah, če se sprehodimo v bližino gozdov, slišimo motorne žage, ki so navadno ravno od raznih izvajalcev, ki opravljajo delo sanacije. Pozanimamo se in povprašamo, kdo izvaja ta dela v naši okolici, in ga kontaktiramo, vsak izvajalec bo vesel dodatnega dela. Svetujem, da naj lastniki gozdov ne iščejo predolgo izvajalca sanacij v gozdu. Cene za delo v gozdu so se dvignile, še vedno je bolje, da nekaj denarja dobimo od lesa, ki leži v gozdu, kot pa da les ostane v gozdu in tam propada, sanacija pa tako ni izvedena niti nimamo s tem nič in tudi gozd ne, saj ne omogočimo obnove.
[quote_box_center]
Preprečevanje sekundarne škode v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov še vedo predstavlja prioriteto pri usmerjanju ukrepov sanacije poškodovanih gozdov. ZGS zato izvaja temeljit nadzor v gozdovih iglavcev in evidentira žarišča podlubnikov ter spodbuja lastnike k čimprejšnji izvedbi sanitarne sečnje iglavcev, napadenih s podlubniki, in izvedbi nujnih varstvenih del v gozdovih. Letošnje hladnejše in precej vlažno poletje je glede varstva pred podlubniki sorazmerno ugodno, saj delno zavira njihov razvoj, hkrati pa veliko vlage v tleh ugodno vpliva na odpornost in vitalnost drevja.
Do zdaj je bilo v letu 2014 za posek evidentiranih 243.000 m3 dreves, napadenih s podlubniki. Za primerjavo je posek dreves, napadenih s podlubniki, v celotnem letu 2013 znašal 336.000 m3.
Posek listavcev lahko poteka dalj časa, zaradi nevarnosti razvrednotenja lesa pa z njim ne gre odlašati.
[/quote_box_center]
Obnove gozdov so se lotili tudi slovenski taborniki
15. novembra bodo taborniki in gozdarji s pomočjo prostovoljcev na 17 lokacijah po Sloveniji zasadili približno 26.000 sadik novih dreves. Če bi njim in seveda našim gozdovom želeli pomagati tudi vi, se jim lahko pridružite pri jesenskem pogozdovanju. To storite tako, da se prijavite na njihovi spletni strani www.obnovimo-gozdove.si. Število prostih mest omejeno. Najbolj obsežna akcija bo potekala v okolici Postojne, kjer nameravajo zasaditi približno 6000 sadik in računajo na čim večje število prostovoljcev, saj je teren resnično obsežen.
Tudi v podjetju Hofer se pridružujejo akciji “Obnovimo slovenske gozdove”
Slovenija je letos pozimi izkusila neizmerno moč narave. Takrat smo pokazali solidarnost s prizadetimi območji. Zdaj je čas, da se ponovno združimo v dobri nameri obnoviti bogastvo naših gozdov. Tudi podjetje Hofer podpira projekt, saj verjame, da moramo že danes ravnati tako, da nam bo jutri bolje.
Žledolom je prizadel polovico slovenskih gozdov, uničil veliko infrastruk ture in za nekaj časa povsem ohromil življenja ljudi.
Projekt lahko podprete s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo GOZD na 1919 ali z nakupom eko smreke v Hoferjevih poslovalnicah v mesecu decembru. V obeh primerih boste v sklad za obnovo slovenskih gozdov prispevali 1 EUR.
V novembru bodo taborniki v Hoferjevih poslovalnicah delili priku pne broške.
