Zlata rozga za sečila, celjenje ran in revmatične bolečine

Zlata rozga je tudi pri nas dobro poznana zdravilna rastlina. V Sloveniji uspevajo 3 vrste zlate rozge: poleg invazivne orjaške zlate rozge (Solidago canadensis) in agresivne kanadske zlate rozge (Solidago canadensis) poznamo tudi navadno (Solidago virgaurea), ki se uporablja za lajšanje blagih vnetij sečil.

Seveda vse 3 vrste vsebujejo zdravilne učinkovine flavonoide, triterpenske saponine in fenolne kisline, zaradi česar lahko nabiramo katero koli našteto vrsto. Vendar je v tradicionalnem zdravilstvu le zel navadne zlate rozge navzoča že več stoletij. Včasih so zlato rozgo uporabljali za pospeševanje celjenja ran, danes pa je znana predvsem po svojih zdravilnih lastnostih, ki pomagajo pri vnetjih sečil, mehurja in ledvic, težavah s prostato, preprečujejo nastanek ledvičnih kamnov, lajšajo revmatična obolenja in se dobro obnesejo pri različnih težavah s kožo.

Že stari Germani so cenili zlato rozgo kot zelišče za hitrejše celjenje ran. Prav tako so ohranjeni zapisi Martin Lutra, ki je zlato rozgo uporabljal pri različnih težavah. O uporabi te rastline pa je Jakob Teodor Tabernaemontanus v 16. stoletju zapisal: »Za zunanje in notranje rane povsem zdravilna, zaradi svoje krčilne moči … Proti kamnu in ledvični bolečini, očisti sečni kanal vse hrapave sluzi.«

Zelo dobro raziskana rastlina

V 19. stoletju je nemški zdravnik Rademacher razširil znanje o ugodnem delovanju zlate rozge in jo priporočil pri težavah ledvic. Vsa ta pretekla spoznanja so vodila do uporabe te rastline še danes. Zlata rozga je zelo dobro raziskana rastlina, ki jo v Zahodni Evropi uporabljajo kot diuretik. Ko omenjamo zlato rozgo, s tem mislimo navadno zlato rozgo, ki je najučinkovitejša. Poleg te iz Severne Amerike izvirata kanadska zlata rozga in orjaška zlata rozga.

Navadna zlata rozga je 30–100 cm visoka trajnica, ki izhaja iz Evrope. Pri nas zlata rozga raste v svetlih gozdovih, na posekah in kamnitih mestih. Rumene košk,e sestavljene iz rumenih drobnih cvetov, boste opazili od julija do oktobra. Ovojkovi listi rastejo v več redih in se prekrivajo kot strešniki. Je gola ali puhasta in malo razvejena. Steblo je enakomerno olistano do vrha s premenjalno razvrščenimi suličastimi listi. Najvišji listi so ozki, celorobi in sedeči (brez peclja). Rastlino poberemo, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi, navadno konec julija, začetek avgusta. Pri nabiranju upoštevamo, da imamo čim manj stebelnih delov, v katerih je manj učinkovin. Posušena ima aromatičen vonj in grenek, trpek okus. Uporabljamo posušene zeli navadne zlate rozge, iz katerih pripravimo čaje, prevretke, alkoholne izvlečke in sirupe. Posušena zlata rozga vsebuje eterično olje, flavonoide, in sicer astragalin, hiperozid, izokvercetin, rutin ter triterpenske saponine, ki dajo pri hidrolizi najmanj 8 aglikolov, med njimi oleanolno in poligala kislino, ki so pomembni za učinek te rastline. Poleg navedenih vsebuje tudi katehinske čreslovine, polisaharide, kavno kislino in njene estre in klorogensko kislino ter fenilna glikozida leiokarpozid in virgaureozid A ter antociane.

Gojenje

Zlato rozgo lahko gojimo na vrtu. Sadimo na odcedno mesto, sejemo spomladi ali jeseni, na redko in pokrijemo z malo zemlje. Ko sadike zrastejo, jih večkrat razredčimo. Če pa imamo na vrtu stisko s prostorom ali pa vrta nimamo, lahko zlato rozgo gojimo v loncih. Uporabimo kompost iz lubja, grušča in šote. Redno zalivamo in poleti dodajamo tekoče gnojilo. Pozimi postavimo na zračno in hladno mesto. Kompost mora biti suh. Rada ima sončno rastišče.

Kje in kdaj nabiramo zlato rozgo?

Navadna zlata rozga je trajnica in zraste do približno enega metra v višino. Zlata rozga raste najpogosteje na posekah in kamnitih mestih, ob železniških progah in cestah, svetlih gozdovih in ob grmovju. Cveti od julija do oktobra; nabiramo pa nadzemni del, in sicer, ko se začnejo odpirati prvi cvetovi. Pri tem je treba paziti, da imamo čim manj trdih olesenelih stebel, ker je v njih manj koristnih učinkovin. Posušeno zelišče ima značilen aromatičen vonj in trpek oziroma grenak okus, uporabljamo pa lahko tudi sveže dele rastline.

Delovanje zlate rozge

Delovanje zlate rozge je razmeroma široko, deluje namreč diuretično (povečano izločanje vode iz telesa v urin), spazmolitično (sprošča krče), blago protivnetno ter antihipertenzivno (zniževanje krvnega tlaka). Zlata rozga se najpogosteje uporablja pri težavah z mehurjem in ledvicah, ker spodbuja izločanje urina in tako izpiranje sečnih poti. Uporabljamo jo pri vnetjih sečnih organov, kamnih ter nagnjenosti k nastajanju peska in kamnov v ledvicah in mehurju. V ljudski medicini pa jo priporočajo tudi pri težavah s prostato, revmi in kroničnih kožnih izpuščajih ter ekcemih. Zunanje jo največkrat uporabljamo pri ranah in čirih, ki se slabo celijo. Velja jo preizkusiti tako za notranje kot zunanje težave. Grgranje poparka zlate rozge pomirja vnetje ustne votline in žrela ter kašelj, pitje čaja pa pomaga tudi pri senenem nahodu. Tako lahko zaključimo, da se pripravke iz zlate rozge uporablja pri vnetjih sečil, kot dopolnilno zdravljenje bakterijskih okužb sečil ter preventivnemu zdravljenju ponavljajočih se bakterijskih okužb sečil, npr. pri nosilcih katetra, ki imajo velikokrat kronično okužbo sečil. Učinkovitost in neškodljivost pripravkov iz zlate rozge so potrdili v več kliničnih raziskavah, pri katerih so ugotovili blagodejne učinke rastline na okužbe sečnih poti, sečne kamne in razdražljiv mehur. Ugodno deluje tudi pri čiščenju jeter, na splošno za izločanje škodljivih snovi iz telesa.

Pri predpisani uporabi navadno ni neželenih učinkov. V redkih posameznih primerih lahko pride do alergijske reakcije. Če delovanje srca in ledvic ovirajo edemi (zaostajanje vode v tkivih), izpiranja z zlato rozgo ne smemo izvajati. Odsvetujemo pa uporabo nosečnicam in doječim materam. Vsekakor pa naj pri kroničnih vnetjih ledvic bolnika nadzoruje zdravnik.

Zlata rozga in njeni pripravki

Pripravki iz ekstrakta zlate rozge se v prvi vrsti uporabljajo pri začetnih znakih akutnega ali kroničnega vnetja spodnjih sečil, lahko pa jih uporabljamo tudi za težave z akutnim vnetjem mehurja, ki je pogostejši pri ženskah. Medtem ko resnejših okužb, ki jih spremljajo povišana telesna temperatura, slabo počutje, huda bolečina v ledvenem predelu, bruhanje, krvavitev in med drugim driska, ne moremo zdraviti z zdravilnimi rastlinami, temveč je potreben takojšen obisk zdravnika.

Za pripravo čaja se običajno zlata rozga uporablja v kombinaciji z drugimi zdravilnimi rastlinami, lahko pa jo pijemo tudi kot samostojen čaj. 3 jedilne žlice posušenega zelišča prelijemo z litrom vrele vode, vse skupaj pa pustimo stati 5 minut. Čaj iz zlate rozge je dobro piti skozi cel dan v manjših količinah. Obenem lahko na podoben način pripravimo tekočino za grgranje in zdravljenje vnetij grla, skorbuta in med drugim ustne gnilobe – 1 žlico posušene zlate rozge prevremo v 1 skodelici vode.

Sveže liste in cvetove zlate rozge lahko zmečkamo in položimo neposredno na gnojno rano, na mesto pikov insektov, vbodov in ureznin. Učinek bo opazen zelo hitro, postopek pa je priporočljivo ponoviti na dve uri. Ne nazadnje pa lahko iz zlate rozge izdelamo celo mazilo za zunanjo uporabo po klasičnem receptu za izdelavo zeliščnih mazil.

Čaj iz zlate rozge

Iz 2 čajnih žlic posušene zeli zlate rozge, pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 10–15 minut. Čaj pijemo do 3–krat na dan. Uporabljamo ga tudi za obloge in izpiranje ran.

Čajne mešanice:

Mešanica z diuretičnim učinkom

Močno diuretično deluje naslednja mešanica zelišč:

• zel zlate rozge, 60 g,
• korenina gladeža, 20 g,
• listi breze, 20 g.

Priprava: Poparek iz ene čajne žlice mešanice zelišč naj stoji 10 minut. Pijemo po 2–3 skodelice na dan.

Mešanica za revmatične težave

Pri revmatičnih težavah je primerna naslednja mešanica zelišč, ki delujejo predvsem diuretično in protivnetno:

• zel zlate rozge  20 g,
• cvet oslada, 20 g,
• cvet bezga, 20 g,
• cvet lipe, 20 g,
• zel preslice, 20 g.

Priprava: Iz 2 čajnih žlic mešanice zopet naredimo poparek, ki naj pokrit stoji 15 minut. Pijemo po 2 skodelici na dan.

Čajna mešanica proti protinu (putika ali urični artritis):

• zeli zlate rozge, 25g ,
• oslada 15 g,
• korenine luštreka, 15 g,
• brezovega listja, 15 g,
• listov koprive, 15 g,
• korenine pirnice, 15 g.

Priprava: Poparek iz ene čajne žlice mešanice zelišč naj stoji 15 minut. Z kuro, ki naj traja 3 tedne, vsak dan popijte 1,5 litra čaja (1,5 litra za 3–4 žlice mešanice, pijemo porazdeljeno skozi ves dan). Pred naslednjo kuro naj bo vsaj 10 dni premora.

Obkladki

Za celjenje ran in razjed:

50 g zeli zlate rozge prelijemo z 1 litrom vrele vode in kuhamo 2 minuti. V pripravek namočimo kos tkanine in uporabimo 2-krat na dan.

Za pomiritev vnetega grla:

Pri vnetem grlu pripravimo poparek (kot je navedeno zgoraj za čaj), ga ohladimo in po potrebi grgramo.

Mazilo za manjše rane

 Izdelamo lahko tudi mazilo za zunanjo uporabo, ki vsebuje zlato rozgo. 

Sestavine:
Potrebujemo dve pesti suhega zelišča zlate rozge ter: 
– 250 g kokosove masti in 250 g hladno stiskanega olivnega olja; 
ali 
– 330 g rastlinske ali kokosove masti, 1 dl hladno stiskanega olivnega olja in 76 g čebeljega voska.

Priprava: Kokosovo maščobo segrejemo na vodni kopeli, dodamo zelišče. Odstranimo z vodne kopeli in damo v hladilnik preko noči. Zjutraj rahlo segrejemo nad vodno kopeljo, da se maščoba stopi, dodamo olivno olje in čebelji vosek, če smo delali po recepturi z njima. Nato tekočo maščobo precedimo skozi gazo v pripravljeno ovojnino (lončke). Hranimo na hladnem (v hladilniku). Mazilo zlate rozge uporabljamo za manjše rane, kožne spremembe …

Preberite tudi: Smilj – balzam za občutljivo kožo in začimba