Prijava
Zakaj nas bivanje v naravi tako poživi, po nekaj urah vožnje v avtomobilu ali pa po nekaj dneh zadrževanja zgolj v stanovanjih pa naše energetske zaloge upadejo, postanemo utrujeni, zaspani, bledi in brez volje?
Del narave smo, zato je sožitje z naravo povezano s telesnim in duševnim ravnotežjem. Človek ni ustvarjen tako, da bi lahko dalj časa zapored brez posledic preživel med zidovi v stanovanjih in stavbah ali pa zaprt v vozilih. Ta trditev se je znova potrdila, ko so pred več desetletji pripravljali prve astronavte za polete v vesolje. Ljudje vrhunskih psihofizičnih zmogljivosti so dobili že po nekaj urah bivanja v popolnoma zaprtih vesoljskih plovilih – kljub popolni računalniški simulaciji idealne vlage, temperature, sestave zraka itd. – hujše telesne in duševne simptome: motnje krvnega pritiska, bitja srca, tresavico, nezbranost in dramatičen upad zmogljivosti.
Tekoča voda je najboljši vir poletne svežine.
Iskanje optimalnih pogojev za bivanje v vesoljskih plovilih je že v preteklosti sprožilo številne raziskave vpliva naravnega okolja na človekov organizem. Zemeljska magnetna polja in električni potencial ob Zemljinem površju sta poleg ostalih pogojev ključna za nemoteno delovanje človekovega organizma tako na krajši kot na daljši rok.
Zemeljsko magnetno polje izhaja iz raztaljenega in vrtečega jedra. Zemljo obdaja kot zaščitni plašč, ki jo na splošno varuje pred vdorom uničevalnih sevanj iz vesolja. Ob zunanjih plasteh zemeljskega magnetnega polja se ta sevanja odbijajo nazaj v vesolje. Človekov organizem je zelo prilagojen življenju pod okriljem zemeljskega magnetnega polja. Če bi v njem prišlo do večjih sprememb, življenje v obliki, ki jo poznamo, ne bi bilo možno.
Zemeljsko magnetno polje niha s frekvenco med 7,8 in 8 Hz. To nihanje se imenuje Schumannovo valovanje. Na človeka deluje zdravilno, obnavlja njegove moči in ga napolni z energijo. Jedrski fizik dr. Robert Beck je potoval po vsem svetu in meril možganske valove raznih zdravilcev med zdravljenjem. Obiskal je karizmatične zdravilce krščanske vere, havajske kahunase, tiste, ki uporabljajo viko, santerijo, radiestezijo, radioniko, pa tudi vidce z zunajčutnim zaznavanjem in jasnovidce. Ugotovil je, da je vzorec možganskih tokov pri vseh zdravilcih enak, in sicer med 7,8 in 8 Hz, in da je tudi frekvenca in faza možganskih valov usklajena (sinhronizirana) s Schumannovim valovanjem. S to frekvenco nihajo možgani v vsakodnevni meditaciji, navzamemo pa se je tudi, ko se z dlanmi dotikamo skal, dreves ali pa hodimo bosi po travi, skalah ali potoku. Zato je vsak stik z naravo, prizemljitev, počitek ali gibanje v njenem okrilju tako zaželen.
V neskončnosti narave najdemo popolne simbole miru in ravnotežja, po katerem hrepeni naša duša.
Znano je, da votli kovinski objekti preprečujejo vstop zemeljskega magnetnega polja v svojo notranjost. Ustvarjajo tako imenovano Faradayevo kletko, v kateri primanjkuje tudi za zdravje in počutje nujno potrebnih negativnih ionov. Podobno se zgodi v avtomobilu, zato nas vožnja veliko bolj izčrpa (tudi če smo samo sopotnik) kot pa delo zunaj ali pa v prostoru z na stežaj odprtim oknom na vrt ali park. V tem smislu so tudi stavbe, grajene z veliko kovine, na splošno manj ugodne zdravju od tistih, ki so grajene z žgano opeko, iz katere je postavljena večina starejših hiš.
Tudi park je lahko primeren prostor za poglobitev vase in meditacijo.
Kozmični žarki
Zemlja je nenehno bombardirana z energetsko visoko nabitimi kozmičnimi žarki, ki jih deloma zadržijo višje plasti atmosfere, deloma sprožajo ionizacijo zraka v teh plasteh, deloma pa se prebijejo do Zemlje. Žarki, ki prispejo do Zemlje, se odbijejo od trde kamenine v globljih plasteh pod zemeljskim površjem ter se vračajo v našo atmosfero v obliki raznih sevanj. 60 odstotkov teh sevanj je nevtralnih, 20 odstotkov pa je zdravilnih, in od teh najmočnejše točke predstavljajo mesta, kamor hodimo množično nabirat moči in iskat okrevanja (Tunjice, Grad, Dobrovnik, Žička kartuzija itd.). Preostalih 20 odstotkov sevanj pa je škodljivih, zadrževanje na teh mestih neugodno deluje na človekov organizem, še posebej, če tam spimo. Toda ta vpliv je zelo odvisen tudi od posameznika. Neko mesto je lahko za nekoga škodljivo, za drugega pa ne.
Zemlja je prekrita s pravcato mrežo sevanj. Po raziskovalcih se glavni dve imenujeta Hartmannova in Curryjeva mreža. Pri Hartmannovi potujejo pasovi v smeri S-J ter V-Z, široki so od 18-20 centimetrov. Ti pasovi niso ravni, ampak vijugasti. V naših krajih so medsebojno oddaljeni v smeri S-J približno 2 metra, v smeri V-Z pa približno 2,5 metra. Sami po sebi niso niti zdravilni niti škodljivi, ti učinki se lahko pojavijo na križiščih obeh pasov. Ta križišča so različnih energetskih jakosti.
Curryjevo sevanje poteka pod kotom 90 stopinj, to je pravokotno na Hartmannovo mrežo. Žarki prihajajo od zgoraj in prodirajo v Zemljo. Pojavljajo se v pasovih od 8 do 50 centimetrov, razdalja med pasovi pa je približno 3,5 metre.
Obe sevalni mreži sta spremenljivi; glede na številne faktorje, ki vključujejo tudi vremenske razmere in neurja, se lokalno spreminjata njuna jakost in položaj, predvsem pa se pomikata glede na Luno. Luna povzroča gibanje sevalnih mrež, zato bi preiskavo stanovanja morali opraviti v vsakem njenem ciklusu, preden bi dokončno povzeli rezultat. Ob določenih dnevih namreč križišča sevalnih mrež sploh ne sevajo. Dva dobra radiestezista lahko dobita ob različnih dnevih različen rezultat. Sevanja so običajno najmočnejša ponoči, od enih do štirih zjutraj.
Tudi sevanja podzemnih vodnih tokov so v podobnem razmerju nevtralna, zdravilna in škodljiva, v odvisnosti od tega, po kakšni kamnini se pretaka podzemni vodni tok. Sevanje nastaja ob trenju kamnine in vode. Poteka navpično od podzemnega toka navzgor in potuje v smeri proti vesolju. Če z radiestezijo odkrijemo tak podzemni vodni tok, vprašajmo z nihalom, ali je za nas škodljiv, in šele nato premaknimo posteljo na drugo mesto.
Ionizacija zraka pa je generator, ki napaja življenje na Zemlji. Zrak v višjih plasteh atmosfere se pod vplivom kozmičnih žarkov elektrizira, to pomeni, da delno razpade na električno pozitivne in električno negativne delce, imenovane ione. Ker je Zemlja rahlo negativno električno nabita, se ustvari tik ob njej pozitivno nabito električno polje, ki privlači električno negativno nabite ione iz višjih plasti atmosfere v smeri proti Zemlji. Zaradi tega pojava postanejo višje plasti atmosfere električno pozitivno nabite – jang, nižje plasti atmosfere, kjer se odvija življenje, pa so električno negativno nabite – jin.
Zemeljsko električno polje skozi ravnovesje jin-jang skrbi za bioelektrično presnovo celic v živih organizmih. Sproža, napaja in uravnava delovanje tkiv in organov. Človekov organizem je podobno kot Zemlja rahlo električno negativno nabit: to občutimo, ko se udarimo v točko na komolcu, ko nas strese naša lastna bioelektrika. Pri bolečinah v sklepih ali hromitvah udov kot posledica kapi, te dele telesa na fizioterapijah in v zdraviliščih spodbujajo z elektroterapijo. Blazinice s človeku primernimi mikroelektričnimi tokovi namestijo na obolele dele telesa ter jih vitalizirajo po nekaj minut dnevno. Ugodni učinki so prisotni še več mesecev po takšnih terapijah.
V še tako preprostem in majhnem drobcu stvarstva se zrcali celoten univerzum.
Podoben naravni zdravilni učinek, ki napolni energetske rezervoarje telesa in duha in obnavlja organizem, lahko dosežemo s sistematičnim gibanjem v neokrnjeni naravi, kjer je obilo negativnih ionov. Živi organizmi sprejemajo negativne ione skozi kožo in dihala ter skozi nosne živčne končiče, ki so odgovorni za vonj. Vse naravne aromatizirane vonjave so ionizirane. Globoko dihanje in telesno gibanje v gozdu v bombažnih oblačilih je prava energetska kopel za telo in dušo.
Kadar le lahko, hodimo bosi po travi in skalah. Poleti se sezujmo in stopimo v potok ali pa se ga dotaknimo zgolj z dlanmi. Neposreden stik stopal ali dlani s površjem zemlje razelektri nakopičeno nezdravo statično elektriko, katere se nalezemo od umetnih materialov in tehničnih sevanj v svojem domu. V toplejših dneh je veliko več možnosti za polnjenje z energijo iz naravnega okolja, zato se splača ta čas tudi dobro izkoristiti. V hladnejših dneh smo namreč manj zunaj, bolj smo oblečeni in izpostavljeni suhim ali ogrevanim prostorom, kar ni ravno ugodno za energijo organizma. Zimska energetska kopel pa je sprehod ob sneženju brez dežnika. Snežinke čistijo auro zastalih energij in jo osvežijo. Enako velja za pršenje rahlega dežja.
Za energijo prostora in človeka je najugodnejša oblika ogrevanja na trda goriva. Tako ogrevan prostor je veliko bolj prijeten, v njem se počutimo kot bi imel dušo. V svojem domu si namestimo ionizator, ki obnavlja količino zdravju koristnih negativnih ionov v prostoru. Človekov organizem je kot bioelektrični generator, ki se mora nenehno polniti in obnavljati. Tuširanje ne skrbi le za čistočo telesa, temveč čisti tudi energetsko polje. Voda potegne nase neugodne energije skrbi, žalosti in strahu. Poleg tega je vpliva pršenje vode tudi povečano količino negativnih ionov v ozračju, ki ga vdihavamo. Tik nad morsko gladino je na primer ogromno negativnih ionov, zato je plavanje v morju tako zdravo. Sprehod, izlet, počitek ali dopust ob vodi, ne glede na to ali je to reka, jezero, potok, slap ali morje, ima še toliko močnejši energetski učinek. Ob čistem izviru v planinah se okrepčajmo s požirki vode. Voda iz pipe je tehnična voda, ki je energetsko mrtva. Voda iz potoka pa je živa voda, pravi energetski eliksir. Na splošno si je dobro prinašati vodo za pitje ali kuhanje juhe iz kakšnega bližnjega izvira.
Mističnost narave ponazarja našo večno raziskovano notranjost.
V vseh letnih časih se lahko dotaknemo dreves z obema rokama in se prizemljimo tako, da si zamislimo navidezne korenine skozi stopala do središča Zemlje, skozi vrh glave pa naj se raztezajo energije visoko v nebo, podobno kot drevesna krošnja. Drevesa imajo na splošno za človeka zelo blagodejno energijo. Na primer pri hudo obolelih ali energetsko zelo šibkih ljudeh, katerih energetsko polje je skrajno oslabljeno, je tudi napajanje z življenjsko energijo iz neposrednih virov narave moteno. Ti ljudje potrebujejo spočetka nekoliko predelano obliko energije, da jo lahko njihov organizem v celoti sprejme. Takšno obliko energije lahko dobijo od ljudi, ki jim v težkih trenutkih stojijo ob strani s svojo telesno bližino ali pa od dreves. Še posebej močno deluje bor.
Objemimo ga z obema rokama, zaprimo oči, se ob njem prizemljimo in ga občutimo. Sprehod med drevesi v parku ali gozdu nas z vseh strani obda z zdravilnimi energijami. Pazimo le, da ne pozabimo globoko izmenjati zraka v pljučih. Pri vdihu potegnimo zrak vase najprej z dvigom ključnic, nato z izdatnim širjenjem reber (gibanje rebrne kletke vpliva na raztezanje vretenc v hrbtenici in jo masira), na kraju pa napolnimo z zrakom še spodnji del trebuha pod popkom. To je ravno nasprotno kot pri znanem jogijskemu dihanju, pri katerem začnemo vdih s potegom zraka najprej v spodnji del trebuha, nato širimo rebra ter na kraju dvignemo še ključnice. Če poskusimo oba načina, ugotovimo, da pride pri prvem, ko začnemo vdih z dvigom ključnic, do večjega širjenja reber in ugodne masaže hrbtenice. Vse oblike razgibavanja hrbtenice namreč delujejo na vretenca v vseh drugih smereh, razen na vzdolžno raztezanje. Da bi hrbtenico vzdolžno raztegnili in osvobodili vretenca, se je treba z rokami prijeti za drog in viseti na njem, obiskati izkušenega terapevta ali pa dihati globoko z izdatnim širjenjem reber ter spodnjim delom trebuha.
V poletnem času nudijo planine prijetno zavetje za sprostitev in počitek.
