Zaprtje in hemoroidi: Katera zelišča pomagajo?

Pogoste težave z zaprtjem lahko pripeljejo do hemoroidov in povečanega tveganja za divertikularno bolezen in raka črevesja. Tokrat vam predstavljamo zelišča, ki pomagajo pri zaprtju in hemoroidih.

Trpotec

Stroki trpotca (Plantago ovata, P. psyllium) vsebujejo veliko sluzi in so dragocen vir topljivih vlaknin, ki jih v zahodni prehrani pogosto primanjkuje. Trpotec je dejansko eden od redkih dodatkov vlaknin, ki pomaga pri obvladovanju kroničnih težav z zaprtjem.

Trpotčevi stroki se dobijo v tabletah, kapsulah in kot topljiv prašek in jih je treba jemati po navodilih proizvajalca. Žličko strokov v prahu lahko enkrat na dan potresete po sadju ali žitih za zajtrk. Vsak odmerek trpotca je treba vzeti z velikim kozarcem vode.

Ne uporabljajte ga pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika. Ko jemljete trpotec, vedno veliko pijte. Občasno namreč poročajo o primerih zadušitve ljudi, ki so jemali trpotčev prašek brez dovolj velike količine tekočine.

Kitajska rabarbara

Korenina kitajske rabarbare (Rheum palmatum) je močno odvajalo, ki vsebuje veliko antrakinonov glikozidov. V tradicionalni kitajski medicini jo predpisujejo za zaprtje. Pripisujejo ji, da spodbuja izločanje žolča in tek ter krepi delovanje jeter in žolčnika.

Zavrite 20 g posušene ali 40 g sveže korenike kitajske rabarbare v treh skodelicah (750 ml) vode. Ob večernem obroku spijte 50 do 100 ml zvarka.

Kitajsko rabarbaro, ki vsebuje antrakinone, ne smete jemati v prevelikih odmerkih ali več kot 10 dni naenkrat. Prav tako je ne uporabljajte pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika. Kitajske rabarbare tudi ne priporočajo ljudem, ki bolehajo za artritisom ali boleznimi ledvic ali sečnega trakta. Listi rabarbare so strupeni in jih ne smete uživati.

Kodrastolistna kislica

Kodrastolistna kislica (Rumex crispus) blago spodbuja prebavo in jo priporočajo ob lenem delovanju jeter in črevesja. Čeprav kislica vsebuje antrakinone glikozide, je njeno odvajalno delovanje manj izrazito kot pri kitajski rabarbari ali drugih odvajalih, kot sta npr. sena in tihomorska vrsta kozje češnje Rahmnus purshiana. Pripravite poparek z enim do štirimi grami posušene korenine kislice in eno skodelico vode. Kuhajte 10 minut in potem zvarek pijte do trikrat dnevno.

Kodrastolistne kislice, ki vsebuje antrakvinone, ne smete jemati v prevelikih odmerkih ali več kot 10 dni naenkrat. Tudi je ne uporabljajte pri majhnih otrocih ali ko ste noseči ali dojite, imate bolečine v trebuhu, za katere zdravnik še ni ugotovil vzroka, ali pa imate blokado črevesja ali žolčnika.

Virginijski nepozebnik

Nekateri klinični preskusi so dokazali, da je zunanja raba virginijskega nepozebnika (Hamamelis virginiana) prav tako učinkovita kot so druga zdravila (na primer kortikosteroidi) pri blaženju bolečin, srbenja in krvavitve hemoroidov. Zelišče tradicionalno jemljejo tudi notranje za zdravljenje hemoroidov, vendar krči tkivo, zato je neprimerno za ljudi, ki so pogosto zaprti.

Gel, mazilo ali tinkturo virginijskega nepozebnika enkrat na dan vtrite v prizadeto območje. Pogovorite se s strokovno usposobljenim zeliščarjem, ki lahko ugotovi, ali je v vašem primeru primerna tudi notranja uporaba zelišča.

Zunanja raba virginijskega nepozebnika lahko včasih povzroči alergijo. Če se vam to zgodi, ga takoj nehajte uporabljati. Če ste noseči ali dojite, ga notranje uporabljajte le po nasvetu zdravstvenega strokovnjaka.

Divji kostanj

Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastaneum) je učinkovito sredstvo, ki pomaga pri zdravljenju težav z venami in krhkih kapilar. Francoski znanstveniki so leta 1994 dokazali, da escin izboljšuje pretok krvi, zmanjšuje poškodbe kapilar in krepi njihove stene, zavira vnetja in varuje telo pred prostimi radikali. Zaradi teh lastnosti je navadni divji kostanj priporočljiv pri zdravljenju hemoroidov, krčnih žil in kronične oslabitve stenskih ven, ki lahko povzročijo edeme (otekanje) v spodnjih okončinah.

Gele z escinom za zunanjo uporabo priporočajo pri hemoroidih, razjedah, krčnih žilah, športnih poškodbah in modricah.

Pri edemih, hemoroidih in krčnih žilah uporabljajte poparek, kapsule, tekoči izvleček in tablete na osnovi navadnega divjega kostanja. Poparek pripravite tako, da eno vrečko zdrobljenega kostanja prelijete z 200 ml vrele vode in ga nato pijete po enkrat do trikrat na dan po jedi. Kapsule (75 mg suhega izvlečka) vzamete med jedjo (2–3 kapsule na dan), pri tekočem izvlečku pa 20 kapljic kanite v kozarec vode in popijte trikrat na dan. Pri uživanju tablet (300 mg) vzemite le eno tableto na dan.

Pri hemoroidih in športnih poškodbah uporabljajte kreme, gele in mazila na osnovi navadnega divjega kostanja. Nanesite jih trikrat ali štirikrat na dan na prizadeto mesto.

Čeprav so saponozidi le blago strupeni, so pripravki za notranjo uporabo iz navadnega divjega kostanja v velikih odmerkih strupeni. Navadni divji kostanj ni primeren za nosečnice, doječe matere in otroke, saj lahko izzove slabost in želodčne težave. Pripravkov ne uživajte predolgo. Pripravki za zunanjo uporabo nimajo stranskih učinkov, le redko povzročijo alergijske reakcije.

Vednozelena cipresa

Glede na to, da cipresa (Cupressus sempervirens) pomaga pri vseh vrstah težav z venami, jo priporočajo pri hemoroidih in krčnih žilah. V pripravke, namenjene lajšanju tovrstnih težav, cipresi pogosto dodajajo divji kostanj in virginijski nepozebnik.

Pri krčnih žilah in hemoroidih uživajte poparek ali raztopine za pitje na osnovi ciprese.

Eno desertno žličko zdrobljenih storžev prelijte s skodelico vrele vode in dobite poparek, ki ga dnevno spijete po štiri do pet skodelic pred jedjo ali vmes. 40–60 kapljic raztopine za pitje razredčite z malo vode in pijte dva- do trikrat na dan pred jedjo.

Doslej ni podatkov o neželenih stranskih učinkih, tudi če pripravke na osnovi ciprese jemljete dalj časa. Previdnost je potrebna le med nosečnostjo in dojenjem.

Vinska trta

Klinične študije v Milanu leta 1999 so potrdile, da antocianini koristijo pri zdravljenju kronične šibkosti ven. Vinska trta (Vitis vinifera) je torej primerno sredstvo pri edemih in otekanju v spodnjih okončinah. Priporočajo jo tudi pri hemoroidih.

Pri žilnih obolenjih, hemoroidih in podkožnih krvavih lisah uživajte poparek, kapsule ali tekoči izvleček na osnovi vinske trte. Poparek pripravite tako, da dva grama posušenih listov prelijete s skodelico vrele vode, pokrijete in pustite stati 10 minut. Na dan popijete od ene do tri skodelice čaja. Če jemljete kapsule z grozdnimi pečkami, jih vzemite 30–100 mg, tekoči izvleček pa 30 ml na dan (kar daje 50 mg izvlečka grozdnih pečk).

Dnevno lahko zaužijete samo od ene do tri žličke hladno stiskanega olja iz grozdnih pečk v zdravilne namene ali pa si z njim mažete oziroma masirate prizadete predele. Doslej – tudi po dolgotrajni uporabi vinske trte – ne poročajo o neželenih stranskih učinkih ali strupenosti.