Prijava
Tudi rastline, tako kot vsa druga živa bitja, so v veliki meri sestavljene iz vode. Zrel paradižnik naj bi tako vseboval kar 95 odstotkov vode. Vendar pa so rastline še veliko bolj kot mi odvisne od narave in vode, ki jo dobijo zaradi vremena.
Človek je s številnimi posegi vplival tudi na podnebje, zato nas različni ekstremni vremenski pojavi skorajda ne bi smeli več presenetiti. Poletja so tudi pri nas vse bolj vroča in sušna, zelo velik davek pa plačajo prav rastline. Da delo vrtičkarjev zaradi pomanjkanja vode ne bi šlo v nič, morajo ti že vnaprej predvideti, kako bodo v času suše rastlinam dodajali vodo in preprečili, da bi se te posušile.
Zalivanje naj bo učinkovito
Zavedati se je treba, da s tem, ko rastlini primanjkuje vode, ji primanjkuje tudi različnih hranilnih snovi. Vendar ni pomembno le, da rastlinam le dodajamo vodo, prav tako moramo poskrbeti, da bo zemlja, v kateri rastejo, vedno tudi dovolj rahla in tako pripravljena sprejemati vodo. Če je zemlja preveč zbita, namreč voda ne more priti do vitalnih delov rastline.
Če se obeta sušno obdobje, je zelo pomembno, da z namakanjem začnemo pravočasno. Kot pravi Miša Pušenjak, si lahko zemljo predstavljamo kot posodo z vodo, ta pa počasi izhlapeva in se suši proti vrhu. Večja oziroma debelejša plast zemlje ko se posuši, dalj časa je treba namakati, da z vodo napolnimo celotno zgornjo plast. Strokovnjakinja svetuje, da z namakanjem začnemo že takrat, kadar temperature nad 20 stopinj Celzija vztrajajo teden dni, vreme pa je polega tega še popolnoma sušno (ne dežuje oziroma je količina zapadlega dežja zelo majhna).
Z namakanjem je treba začeti dovolj zgodaj tudi zato, ker močno izsušena zemlja ne more zadržati vode v bližini korenin. Podobno je tudi v primeru, ko je zemlja na vrhu že popolnoma suha. Četudi zapade nekaj padavin, je zemlja že v naslednjem trenutku popolnoma suha – kot pojasnjuje Miša Pušenjak, je to učinek popolnoma izsušene zemlje, saj vsa voda v trenutku odteče, in sicer nekaj kar po površini, nekaj v globino.
Priporočeno je namakati redkeje, a takrat bolj izdatno
Z vsakodnevnim zalivanjem lahko rastlinam celo škodujemo, saj te ne razvijejo dovolj globokega koreninskega sistema. Rastline je bolje zalivati od enkrat do dvakrat tedensko in takrat z večjo količino vode. Ko zalivamo, moramo preveriti, kako globoko smo uspeli namočiti zemljo.
Na vrtu je najpogostejše namakanje s cevmi – pomembno je, da zalivamo počasi, saj tako zemljo namočimo v globino. Še enkrat poudarjamo, da je treba sproti preverjati, kako globoko nam je uspelo namočiti zemljo in vse skupaj po potrebi ponoviti.
Kako rastline zavarovati pred sušo
Čeprav je večino vrtičkarjev zelo strah suše, pa je sušno poletje za vrtnarje bolj uspešno od pretirano vlažnega poletja.
Večjo težavo pa povzročajo (pre)visoke temperature, saj se takrat procesi rasti i razvoja rastlin zelo upočasnijo ali celo popolnoma zaustavijo. To je namreč varovalni mehanizem rastlin – rasti nehajo zato, da bi se zaščitile pred dodatno izgubo vlage. Če se to zgodi, jim lahko pomagamo z aminokislinskimi pripravki ali pripravki iz morskih alg. Z njimi rastline redno zalivamo, torej vsaj enkrat tedensko. Če bi jih k rasti hoteli prisiliti z gnojenjem, bi naredili še več škode, pa ne samo za rastline, ampak tudi za zemljo in okolje. Pa tudi učinka ne bi bilo nobenega.
Ko namakamo zemljo, je najbolj priporočljivo, če to počnemo zgodaj zjutraj. Če nam čas tega ne dopušča, je sprejemljivo namakati tudi pozno zvečer, ko se zemlja in rastline dovolj ohladijo. Prav tako moramo poskrbeti, da rastlin ne zalivamo z ledeno mrzlo vodo, ampak je ta mlačna.
