Zakaj nastane plesen v stanovanju?

Plesen – kot posledico toplotnih mostov na obodu stavbe – lahko smatramo kot največjo tegobo današnjega časa. Razlogi za plesen so jasni. Zatesnjena okna preprečujejo nekontrolirano prezračevanje, kar je dobro za manjše energetske izgube, a slabo za kvaliteto zraka. Vse to so razlogi, da v našem stanovanju nastane plesen. Drug in krepko pomembnejši razlog pa so toplotni mostovi na obodu stavbe, ki so posledica neznanja izvajalcev. Ker je problem plesni zelo aktualen, ga bomo obdelali v dveh številkah. V tej opisujemo vzroke nastanka plesni, naslednjič pa bomo predstavili preventivne in kurativne ukrepe za odpravo le-te. Poudarimo, da je odstranjevanje plesni Sizifovo delo, enkrat za vselej se je rešimo samo s sanacijo toplotnih mostov. Še bolje pa je, da toplotnih mostov med gradnjo sploh ne naredimo.

Kdo s(m)o zavezniki?

Vedno ko se pojavi energetska težava ter začne razmišljati o prenovi ali novogradnji, je takojšen pogovor z energetskim svetovalcem daleč najboljša odločitev. V tem procesu zbiranja informacij in energetsko učinkovitih rešitev je »obvezen« ogled NEP Slovenija. Portal ima obilico uporabnih nasvetov, člankov, primerov dobre in slabe prakse, vprašanj in odgovorov. Predvsem pa je moč poiskati in obiskati 660 stavb iz celotne Slovenije in se na licu mesta pogovoriti z uporabnikom o dobrih in slabih plateh posameznega energetskega ukrepa. Šele po odločitvah o tehničnih in postopkovnih podrobnostih pride na vrsto finančni del, kjer je pravi zaveznik Eko sklad z ugodnimi krediti in subvencijami.

Toplotni most

Toplotni most nastane na ovoju stavbe, ko je na posameznih mestih toplotna izolativnost bistveno manjša od splošne. Za ilustracijo navedimo najbolj kritične. Betonski balkon je hladilno rebro, zato ga moramo toplotno izolirati spodaj, ob strani in zgoraj v širini pol metra od stene. Posebno pozornost posvetimo vsem betonskim elementom, ki pridejo na fasado. Najhujši nastanejo pri »sendvič zidu«, kjer se betonsko ploščo, balkon ali celo venec »potegne« do zunanje stene. Med najpogostejše spadajo toplotni mostovi okrog oken in zunanjih vrat. Optimalna rešitev je, da se okna montira ravno z zunanjo linijo zidu, špaleta je v celoti narejena iz izolacije. (Pre)pogosti toplotni mostovi nastanejo pri temeljih v zasutem delu stavbe, stebrih, okrog roletnih in elektro omaric, coklu, med ogrevanimi in neogrevanimi prostori, pri neizoliranem stropu proti hladni podstrehi, ob neupoštevanju pravila, da gre toplotna izolacija vedno »pol metra čez«, pri nedosledno izvedeni notranji toplotni izolaciji zunanjih sten … Celo paleto jih lahko pričakujemo pri toplotni izolaciji strehe na stiku strešne in fasadne izolacije, okrog strešnih oken, pri prebojih strehe (dimnik, zračniki) … Veliko jih nastane pri dozidavah, kjer se hkrati rešujejo funkcija, statika, izgled in bolj ali manj (ne)urejene razmere v hiši.

Kvaliteta zraka in plesen

Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kvalitete. Relativna zračna vlaga pomembno vpliva na dobro počutje, optimalna je med 40 in 60 %, idealna 50 %, višja od 80 % povzroča plesen. Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje. Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v prostorih je priporočljivo pogosto, a kratkotrajno zračenje na prepih (vsaj 3-krat dnevno vse prostore v etaži za največ 2–4 min). Ne smemo pozabiti da so okna pogost vzrok nastanka plesni. Zaradi dobrega tesnjenja ni »avtomatskega« prezračevanja. (Pre)dobro tesnjenje je torej pravi razlog, ne pa PVC, leseni, kovinski ali kombinirani okvirji oken. Še manj pa prepričanje, da lesena okna »dihajo«. To je zgolj občutek, saj les ne sme »dihati«. V nasprotnem bi les deloval (se zvijal), kar bi zmanjšalo tesnjenje in oteževalo odpiranje.

Izvori vlage

Plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi – razen v kvalitetno toplotno izolirani in prezračevani – ima plesen na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Kondenzirana vlaga in temperatura 0–40 °C sta osnovna pogoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic, tj. plesni, saj z odpravo vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, vodovodne napeljave ali strehe. Notranja se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Njen izvor je bivanje, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje, rože … Povprečna 4-članska družina v 24 urah proizvede 10–15 litrov tekočine, iz bivalnih prostorov jo odstranimo s prezračevanjem skozi okna ali mehansko skozi prezračevalni sistem.

Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m³ zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor °C ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5 °C je v zraku lahko največ 5 g vode, kar pomeni 100-odstotno vlažnost. Pri 22 °C je v zraku lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100-odstotno vlažnost. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« naše bivališče.

Vzroki za prekomerno vlago in razvoj plesni

Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Običajno gre za kombinacijo nepravilne gradbene zasnove posameznih elementov ali celotne stavbe, nepravilnega prezračevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora. Vzroki so:

1. zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje iz akvarija itd.) ter nezadostnega prezračevanja,
2. zaradi gradbenofizikalnih nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb in konstrukcijskih napak posameznih sklopov zgradbe (poškodovane instalacije, poškodovana fasada, zamakanje strehe),
3. vlaga v materialih pri novogradnji se ni izsušila do normalne meje, ker smo se vselili prehitro v stavbo oziroma se stavba ni zadostno ogrevala in prezračevala.

Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje. Kakovost življenja in bivalno ugodje se zaradi tega občutno poslabšata. Pojav prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vplivata na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme ter večata obratovalne in vzdrževalne stroške zgradbe. Zaradi teh razlogov pada tudi njena tržna vrednost.

Preberite si tudi, kako se lahko znebimo plesni.