Prijava
Pokurili smo prav vse »ta prave« zaloge, ki nas ohranjajo vitalne in pri dobrem počutju. Pri tem mislim predvsem na koristne sestavine, ki so nujno potrebne za uravnovešeno delovanje našega organizma. Morda ste vi eden izmed srečnežev, ker vam letos ne primanjkuje železa, magnezija, selena, cinka, kalcija in kalija ter vitaminov B, C in E. V pomanjkanju smo vse lažje dostopni različnim okužbam. Pomanjkanje vitaminov nam na široko odpre vrata motnjam krvnega obtoka, občutku utrujenosti, pobitosti in bolečinam v glavi. Pomanjkanje vitaminov skupine B, predvsem vitaminov B1 in B6, nam niža raven hormona sreče – serotonina v možganih, kar nam povzroča nezadovoljstvo, slabo razpoloženje ter povečano občutljivost na bolečine. Veliko B-vitamina je v pivskem kvasu, pšeničnih kalčkih in vseh polnovrednih izdelkih.
Zaspani in še vedno utrujeni …
Ne razmišljajte preveč o tem! Pričnite aktivno. Najbolj pomembno je, da si v glavi uredite svoje miselne aktivnosti. Le potrudite se in če imate priložnost, pojdite v naravo med drevje, podajte se čez širna polja, kjer se vam nenadoma odpre pogled na naša zelena hribovja in skalne vrhove. Morda se povzpnete na bližnji hrib, izberete za začetek Šmarno goro ali Svetega Primoža nad Kamnikom, če ste na srečo kje v njuni bližini. Verjemite mi, da se boste naužili svežega zraka, saj prav pomanjkanje kisika upočasni delovanje organov. Prepotili se boste in se ustrezno tudi motivirali. Zvečer ne boste mogli verjeti svojim očem. Začutili boste prijetno toploto, tudi izraz na vašem obrazu bo popolnoma drugačen, za kar vem, da si zelo želite. Imejte se vsaj malo radi!
Bodimo vsestransko aktivni
Vsakodnevna telesna aktivnost na prostem krepi mišice, krvni obtok in tudi možgane. V možganih se poveča prekrvavitev in živčne celice se aktivirajo. Presnova postane živahnejša, delovanje srca pa se okrepi. Telesna dejavnost pa pozitivno deluje tudi na krvne maščobe.
[quote_box_center]
Z gibanjem spodbudimo tvorbo hormonov sreče, stresni hormoni pa se lažje znižajo.
In končno: vsi vemo, kako dobro spimo po dnevu, ki ga preživimo na svežem zraku!
Lepo je hoditi po soncu, ki v nas obnavlja zaloge vitamina D.
[/quote_box_center]
Moteno spanje
Noči so krajše, vse več je med nami takih, ki jih prebuja dnevna svetloba. Svetloba je tista, ki preprečuje izločanje melatonina – spalnega hormona, ki skrbi za uravnavanje spanca in naše budnosti. Nekateri potrebujemo kar do 7 ur spanja, drugi za normalno funkcioniranje le nekaj ur. Pa recite, da si nismo različni!
Primanjkuje vam hormona sreče –serotonina
Serotonin se tvori s pomočjo aminokisline triptofan, ki je organizem ne more tvoriti sam, temveč jo prejema s pomočjo hrane, ki vsebuje veliko beljakovin. Serotonin posredujeinformacije med živčnimi celicami. Posega v naš ritem spanja inbedenja,skrbi za naše dobro počutje, zadovoljstvo ter za dvig pravega zagona.
Melatonin je hormon večne mladosti
Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več.
Melatonin je tudi močan antioksidant
Naše telo ga ustvarja samo iz seratonina, lahko pa ga v telo vnesemo tudi s pripravki ali hrano. Manjše količine ga vsebujejo že mandlji, sončnična semena, gorčica, banane, češnje, grozdje, paradižnik, čebula, oves, riž in koruza. Nekaj ga proizvaja tudi črevesna mikroflora. Melatonin nima samo hormonske funkcije. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, izredno lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. V možganih nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku.
Bodite vsaj malo srečni
Ne morete, da ne bi bili spet v stresni situaciji, ki vam koncentracijo seratonina res že nevarno znižuje? Vsekakor ima pri izboljševanju vašega razpoloženja in pri odpravi stresa ta hormon sreče veliko vlogo. Moram vam povedati, da se nam v stanju stresa njegova koncentracija zaradi vpliva stresnega hormona – kortizola v telesu nevarno znižuje. V toplejšem delu leta se potrudimo in si ga naberimo čim več. Telo ga sicer tvori iz esencialne aminokisline triptofan s pomočjo vitamina B6 – piridoksina. Najdemo ga v rastlinski hrani, na primer v spirulini, lanu, sezamu, arašidih, mandljih, indijskih oreščkih, soji, leči, v datljih inbananah, sicer pa tudi v jajcih, mlečnih izdelkih in mesu. Za vzdrževanje koncentracije seratonina je treba kot vir piridoksina uživati polnovredna žita, banane, kvas in zelenjavo.
Uživajmo čim več različnega zelenja
Posezimo po rastlinskih beljakovinah, ki jih telo lažje razgradi in absorbira kot živalske. Te beljakovine tudi ne povzročajo raka. Omogočajo pa kakovostno tvorbo mišičevja in ne maščevja. Čudovit dokaz za to so gozdne rastlinojede živali. Ali ste, denimo, že videli debelega gamsa?
Razlike med rastlinskimi in živalskimi beljakovinami:
Vse bolj se priporočajo nepredelane rastlinske beljakovine. Živila rastlinskega izvora vsebujejo res manj beljakovin v primerjavi z živalskimi, vsebujejo pa tisto ustrezno kombinacijo aminokislin v pravih razmerjih. Nepredelana rastlinska hrana ima vsekakor prednosti! Škodila vam ne bo niti pravilna kombinacija z živalskimi beljakovinami ob ustreznih aktivnostih.
