Čebele so koristne žuželke

Čebele so nerangirane žuželke, katere uvrščamo med tako imenovane kožokrilce. Na svetu je znanih že več kot 2000 različnih vrst čebel, njihova glavna značilnost pa je prilagodljivost za hranjenje z nektarjem in cvetnim prahom.  S slednjima se hranijo tudi ličinke čebel. Ravno zaradi omenjenega hranjenja imajo čebele na telesu posebno oblikov ane dlačice, s pomočjo katerih lahko vse to prenašajo in shranjujejo pelod.

Čebele so koristne žuželke tako za ljudi, kot tudi za ekosistem, saj opravljajo zelo pomembno vlogo opraševalcev.  V Sloveniji je najbolj poznana vrsta čebel, tako imenovana domača čebela s svojo avtohtono podvrsto kranjska čebela.

Pregled zgodovine čebelarstva

Čebelarstvo je dejavnsot, katera sega že v daljno preteklost – razvilo naj bi se v času takoj po ledeni dobi.  V tistem času so se razvile prve podvrste, medonosne čebele.  Dokazi, da so v tistih časih resnično že obstajale čebele in z njimi povezano čebelarstvo, se nahajajo v obliki slik v jamah, katere naj bi izhajala iz časa 10.000 let pred našim štetjem. Na samem začetku, ko človek ni poznal drugega načina kako priti do slastnega medu, so čebele dobesedno uničevali. Sčasoma pa so se stvari obrnile in tudi človek je spoznal, da obstajajo še drugačni načini odvzemanja medu in tako se je ta način ohranil vse do danes.  Čebelarstvo se je v preteklosti dejansko razvilo tako, da je človek čebele prenašal iz gozda in njihovega bivališča, v bližino svojega domovanja. Na ta ančin so kmalu čebele postale stalen spremljevalec ljudi.

Čebelarstvo je šlo v korak s časom in se je razvijalo tako kot nekatere napredne civilizacije. Začasa Egita in starega Rima, so nastali tudi prvi panji, ki jih je izdelal človek. Veste kako so bili izdelani? Osnovni sestavni material panjev je bilo kar blato, občasno tudi glina – neverjetno, kajne? Na našem območju pa so se panji nekoliko razlikovali od omenjenih, saj so Slovani panje ustvarili kar v drevesnih duplih in tam naselili čebele.  V preteklosti je bilo čebelarstvo zelo razvito in cenjeno, prav tako pa je bila močno razvita tudi trgovina s čebelami. A takšno stanje je vladalo samo do konca prve svetovne vojne, v malce manjšem obsegu pa se je nato nadaljevala v drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni pa je vse skupaj zamrlo. Danes še vidimo posamezne čebelje panje in ljudi, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, vendar je razlika med preteklostjo in sodobnim časom predvsem v intenzivnosti čebelarstva. Danes se namreč ljudje s tem v večini ukvarjajo za svojo dušo, ker jih to veseli – prodaja medu je v drugem planu.

Čebele so izredno koristne žuželke

Ali ste vedeli, da so čebele koristne tako za cvetje, kot tudi za sadeže? Res je, da je na naših vrtovih in v sadovnjakih vse več žuželk, ki so škodljive in uničujejo naš pridelek, vendar pa obstjajo tudi koristne žuželke, take brez katerih na vrtu ali v sadovnjaku enostavno ne moremo. Problem je samo v tem, ker večina ljudi še dejansko ne pozna oziroma ne loči med škodljivimi in koristnimi živalicami. Kar se tiče čebel, je problem predvsem ta, da  ljudje ne poznajo čebel dovolj dobro in njihovega pomena za cvetje in ostale rastline. Rastline predstavljajo čebelam dnevni vir hrane, ki ga čebele potrebujejo za vsakodnevne potrebe.  V sodobnih časih imajo čebele na razpolago dovolj cvetlic za nabiranje nektarja in svetnega prahu, saj vse rastlinice, ki vsebujejo te stvari s pomočjo barv in dišav pošiljajo »signale« naokoli.

Pravi čebelar bi rekel, da včasih vse to izgleda kot nekakšno tekmovanje med cvetlicami – katera bo bolj pisana in bo bolj dišala. Kako pa je sama rastlina odvisna od čebel? V kolikor neka cvetlica ali kaka druga rastlina za čebele ni zanimiva, je te ne bodo oprašile in sčasoma bo ta poginila. Največkrat se takšen problem pojavi na območjih, kjer so slabše življenjske razmere – npr. onesnaženo okolje, ipd. V takih primerih rastlina ne dobi vsega potrebnega in tudi čebelam ne nudi toliko hrane, zaradi česar je avtomatsko nezanimiva za oprašitev. Zato se tudi nemalokrat zgodi, da sadjarji ne prepuščajo stvari naključju in zaradi večje verjetnosti dobre oprašitve, le te pogosto pri čebelarjih najamejo čebele in čebelje družine. Na ta način si zagotovijo uspeh pri pridelku. Na sam pridelek pa seveda vplivajo še drugi faktorji, kot na primer vreme, in podobno. Tako, da se ne zanašajte samo na čebele in njihovo opraševanje!

Čebele pa so tako kot za rastline, koristne tudi za živalski svet. Živalim namreč posredno ali neposredno dajejo hrano. Medved vemo, da obožuje med, medtem, ko imajo od čebel koristi tudi ptiči. Med letenjem se zgodi, da čebele po nesreči oprašijo cvetje, zaradi česar nastanejo semena, jagode ali drugi sadeži s katerimi se prehranjujejo ptice. Teh pa velik del poberemo in pojemo tudi ljudje sami. Vse omenjeno zgoraj kaže na to, da je čebela pomemben člen v naravi in to drži kot pribito. Kako ločiti spol med čebelami? Tako kot pri vseh ostalih živih bitjih, se tudi čebele ločijo po spolu. Spol čebele se na zunaj loči po številu členov tipalnic – teh imajo samci 13, samičke pa samo 12.  Sicer pa imajo čebele dobro razvit, dolg in koničast jeziček, s katerim srkajo nektar. Čebele lahko delimo tudi po dolžini jezička, in sicer na kratkojezičaste in dolgojezičaste. Poleg jezička, čebele vsebujejo tudi tako imenovano grizalo, katerega uporabljajo za gradnjo gnezda. Zelo znan telesni del čebele je tudi želo, ki predstavlja njihovo obrambo in je povezano s strupno žlezo. Zaradi tega čebelji pik tudi nekaj časa boli.

Po vsem napisanem sodeč so čebele resnično koristne žuželke, brez katerih bi bile stvari bistveno drugačne, saj predstavljajo eno najpomembnejših skupin živali tako za kmetijstvo, kot tudi za ekologijo.  Na njihovo pomembnost kaže že dejstvo, da bi v primeru iztrebljenja ali uničenja medonosnih vrst čebel, na določenem območju nastale večje okoljske spremembe, kar pa ni mačji kašelj. Morda so čebelice nadležne in marsikomu predstavljajo najhujšo nočno moro, vendar ni tako. Čebele se dejansko bojijo ljudi in se jim, če je le mogoče izognejo. Seveda pa se v primeru, ko se počutijo ogrožene branijo tako kot vsako drugo živo bitje in zato v takih primerih pičijo. Če ste bili eden tistih, ki ste spretno ubili vsako čebelo, ki vam je brenčala okoli ušes, potem se velja zamisliti in v prihodnje ravnati drugače.

Mravlje v stanovanju

S toplim vremenom so v naša stanovanja prilezle tudi mravlje. Nekateri imajo z leta v leto težave z njimi. Načinov kako se jih znebiti je več, vendar izberimo tistega, ki bo tudi za nas najmanj škodljiv. To pa je sejanje ali sajenje rastlin, ki odvračajo mravlje.

Take rastline so sivka, poprva meta in navadni vratič. Zato te rastline posadimo v lončke, korita ali gredice. Lončke ali korita lahko damo pred vhod, na okenske police, skratka tam, kjer sumimo, da imajo mravlje »skrivni« prehod v naše stanovanje.

Navadni vratič je rastlina, ki zraste precej visoko, zato jo bomo lahko imeli v kakšnem večjem loncu ali na gredici ob stanovanju. Potrebuje sončno mesto, uspeval pa nam bo tudi na senčnih mestih. Prenese vsaka tla, le da niso preveč vlažna. Sejemo ga spomladi do poletja, korenine odrasle rastline pa delimo spomladi ali jeseni. Rastlina se hitro razraste, zato v posodi poleg nje težko sadimo še kakšno drugo rastlino.

Poprova meta; Za rast potrebuje deloma senčna ali sončna mesta. Uspevala nam bo v vlažni in s hranilnimi snovmi bogati zemlji.

Sivka; Za rast potrebuje sončne, odprte in zračne lege, s samo lego že preprečujemo glivične bolezni. Ugaja ji dobro odcedna, peščena zemlja ter taka, ki vsebuje apno. Razmnožujemo jo s stebelnimi poganjki. Spomladi in jeseni narežemo 10 do 20 cm dolge poganjke ter jih posadimo na želeno razdaljo. Drug način razmnoževanja je z deljenjem rastline. Najdemo pa lahko tudi seme sivke in jo posejemo. Majhne rastlinice razredčimo na razdaljo 45 do 60 cm. Paziti moramo, da sivko posadimo vsaj 30 cm od zidu ali žive meje. Ovenela cvetna stebla porežemo. Spomladi in pozno jeseni tudi pristrižemo in lepo oblikujemo grm.  Posušene dele rastline samo v omaro in tako odganjamo tudi molje.

Vse tri rastline lahko uporabljamo tudi v ljudskem zdravilstvu.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Zakaj so nekateri ptiči, krt, pikapolonica in druge živali koristni v vrtu?

Med koristne živali štejemo plenilske stenice, plenilske pajke in skakače, pikapolonice, stonoge, krastačo, ptice, krta in ježa. Zakaj pravimo, da so to koristne živali? Pravzaprav zato, ker so vsi našteti koristne živali zaradi vrste hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.

Ptiči

Z vidika varstva rastlin so ptiči zelo pomembni kot žužkojedi. Prav med žuželkami je namreč veliko pomembnih škodljivcev kmetijskih in drugih rastlin. Veliko koristnega dela namesto nas opravijo poleg sinic, škorci, lišček, rdečerepka in ščinkovci in še nekateri drugi. Pomladi in poleti se sinica hrani predvsem z žuželkami, kot so gosenice, stenice in hrošči rilčkarji, pobira pa tudi pajke in majhne polže. Še posebej pa ji teknejo gosenice malih zimskih pedicev, oljčnega molja, molja mladih poganjkov, hrastovega listnega zavrtača ter ličinke in bube oljčne muhe. Kot zanimivost naj omenimo, da samec in samička sinice tekom poletja svojim mladičkom prineseta tudi do 30 kg gosenic, poleg teh pa še kar nekaj drugih škodljivcev z vrta.

Krt

Krt je pravzaprav koristna žival. Med njegovo hrano lahko namreč najdemo tudi žuželke, ki so škodljive (ogrci, strune, gosenice sovk …). Kot škodljivca naših vrtnin pa ga pojmujemo predvsem, zaradi tega ker, ko pride na vrt, rad poškoduje rastlinske korenine, poje pa tudi deževnike, ki pa so v tleh koristni. Deževnikom pravzaprav pregrizne trebušnjačo s čimer jih naredi negibne, a žive. Take jih pušča v svojih rovih kot rezervno hrano.

Pikapolonica

Odrasla pikapolonica na dan uniči na stotine listnih uši. Ličinke pikapolonice so pa še posebej »požrešne«, saj pojedo tudi 400 listnih uši na dan.
Poleg ptičev, krtov, pikapolonic so zelo koristni tudi ježi, žabe in krastače, ki prav tako uničijo veliko škodljivcev, predvsem polžev in črvov kot tudi nekaterih insektov. Poznamo pa še nekaj manjših žuželk, ki so ravno tako koristne v našem vrtu to so muhe trepetavke, tančičarice, najezdniki in strigalice. Večinoma se prehranjujejo z listnimi ušmi.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.,
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.

Leteče mravlje napadle London

Podatki kažejo, da London vsako leto obišče skupina izredno zanimivih ‘turistov’ in sicer so to leteče mravlje. To se zgodi takrat, ko se matica odloči, da bo ustvarila nove kolonije. Takrat mesto preplavijo leteče mravlje, kar pa seveda Londončanom ne ugaja preveč.

Prejšnji teden so tako leteče mravlje preplavile ves London, kar je razjezilo kar precej prebivalcev tega mesta, saj so bile mravlje tako rekoč vsepovsod. Kar pa je še toliko bolj zoprno pa je dejstvo, da ima ta vrsta mravelj rada vlago in toploto, zato jih opoldanska pripeka ni nič kaj motila.

Leteče mravlje imajo za razliko letečih termitov zakrivljene tipalke ter ožji trup, zato teh dveh vrst ne gre zamenjevati. Matica da ukaz svojim delavkam, da poletijo in poiščejo nov prostor za ustvarjanje kolonije. Nekatere matice po parjenju svoja krila izgubijo.

Kolonije mravelj lahko obstajajo tudi brez matic, v nekaterih mravljiščih pa lahko najdemo tudi po več matic. Ko je čas za parjenje se poseben rod letečih mravelj odpravi iskati prostor za novo kolonijo. Najprej iz mravljišča poletijo samci in označijo mesto za parjenje, zatem jim sledijo samice. Po končanem parjenju se skupaj odpravijo na iskanje primernega mesta za novo kolonijo. Tako začnejo leči jajca, ki jih samci oplodijo, iz prvih pa se izležejo dokaj šibke in majhne maravlje delavke, ki takoj začnejo z večanjem mravljišča in iskanjem hrane za nove močnejše žuželke.

Za ljudi te mravlje niso nič kaj nevarne, saj ne grizejo, poleg tega pa se ponavadi tudi izogibajo hišam. Vsekakor pa je najbolje, da se tem žuželkam med njihovimi poleti izognemo, saj lahko postane situacija neprijetna, če stojimo v roju mravelj.

Posadite in pojejte

Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.

Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.

Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.

Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.

Čebele zaznavajo petkrat hitreje kot človek

Čebele so žuželke, ki zaznavajo stvari okoli sebe v povprečju kar petkrat hitreje kot pa človek. To omogoči čebelam hitrejše zaznavanje barv, na podlagi česa lahko lažje manevrirajo med grmovjem in rastlinami v lovu za cvetlicami.

Ta pojav pa ni nekaj nenavadnega, saj vse žuželke z zmožnostjo hitrega letenja vidijo tudi hitreje. Tako imajo možnost uiti naravnim sovražnikom, hkrati pa lahko tako dohitijo ostale čebele.

Dr. Skorupski, ki nadaljuje raziskave s tega področja je povedal: “Mi ne moremo z lahkoto slediti letečemu insektu z očenom, vendar pa insekti lahko sledijo eden drugemu zaradi njihove zmogljivosti ‘hitrega gledanja’. Hitrost zaznave je namreč odvisna od tega, kako hitro lahko celice v očesu zaznajo svetlobo, da lahko nato oko zajame sliko sveta in jo pošlje možganom.“

Čebele tako svoj vid izkoristijo na več načinov; bile so namreč prva žival, za katero so znanstveniki lahko potrdili, da vidijo barve, saj ločijo med svetlobo in senco, prepoznajo oblike, poleg tega pa prepoznajo tudi barvne rože, ki vsebujejo nektar.

Vendar pa čebele porabijo veliko več energije za barvni vid, zato se poraja vprašanje, kako iz tega izluščijo korist. Energije čebele ne morejo uporabljati lahkomiselno, saj jo potrebujejo za to, da ostanejo pri življenju. Zato se zdi, da vidijo barve pri polovični hitrosti, drugače pa vidijo belo svetlobo, ki nudi toliko detaljov, da lahko razločijo najljubše cvetlice in za navigacijo nazaj do doma.

Gensko spremenjen krompir prihaja v Evropo

Evropska Unija je pred kratkim dala dovoljenje za kultivacijo gensko spremenjenega kromprja, čeprav obstajajo glede uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO) mnoga nasprotovanja.

Mnogi smo bili verjetno mnenja, da k nam nikakor ne bodo ‘spustili’ takšne hrane, kot jo uživajo v Ameriki, saj bi naj v Evropi podpirali zdravo in osveščeno življenje. Vendar pa lahko na to kar hitro pozabimo, saj bodo začeli gensko spremenjen krompir spuščati skozi evropske meje v že kratkem.

Dovoljenje za to je meseca marca odobrila Evropska komisija, kar je pomenilo prvo avtorizacijo gensko spremenjene hrane v zadnjih dvanajstih letih. Mnogi to odločitev že sedaj strogo obsojajo in seveda imajo za to dober razlog za to.

Nekatere evropske države so namreč vedno bolj proti takšni hrani, ki nikakor ni zdrava za človeka. Zato te države (kot na primer Italija in Avstrija) že iščejo rešitve, kako bi preprečili uvoz takšnega krompirja v državo. Temu pa se je že pridružilo tudi 12 drugih držav.

Problem z gensko spremenjeno prehrano, v tem primeru krompir, je v tem, da takšna hrana zmanjšuje naravno raznolikost ter naravno odpornost na bolezni ter insekte. To pa posledično zvišuje prag odpornosti bakterij, kar pmeni, da bomo morali uporabljati vedno močnejše insekticide in pesticide, da bi uničili nadloge, ki bodo na koncu tako ali tako zmagale, saj nam bo zmanjkalo ‘receptov’ za insekticide ter pesticide. S tem pa unićujejo tudi koristne žuželke.

Seveda pa obstaja tudi ogromna skrb, kako bo z našim zdravjem, saj bomo prav tako potrebovali bolj močne antibiotike proti super-odpornim bakterijam, ki so že sedaj odporne na nekatere antibiotike. To pa bo pripeljalo do tega, da nekoč ne bo več možno pozdraviti nekaterih bolezni, ki se jih sedaj da pozdraviti že z aspirinom in toplim čajem.

Ali tudi vaša mačka pušča ‘darilca’ pred vrati?

Lastniki mačk vemo, da se ne da čisto ukrotiti divje narave mačke. Te so po navadi trmaste in samosvoje.

Zato nas verjetno še toliko bolj podraži, če vidimo, da je mačka spet pustila kakšno neprijetno darilce, pa naj bo to miška, ptiček, žuželke, …

Pa ste morda že kdaj pomislili, da mačka s tem ne misli nič slabega? Mačke bi naj na takšne načine kazale, da nas imajo rade, ter da so dobri lovci. Pri tem pa ne bo pomagala polna skleda hrane, saj so mačke rojeni lovci in morajo nekako potešiti svoje potrebe.

Strokovnjaki na področju obnašanja mačk ugotavljajo, da nam mačke prinašajo darilca, da bi nas naučile. Mogoče so ugotovile, das mo mi postali slabi lovci, ali pa bi le rade naše odobravanje.

Vsekakor pa je bolje, da se čim prej sprijaznite z mačjo potrebo po lovu, pa čeprav se vam zdi še tako čudna. Raje nataknite mački ovratnico z zvončkom in tako preprečite vsaj nekaj uspešnih ulovov, saj se bo verjetno odstotek drastično zmanjšal. Ali pa mački kupite umetno miško na baterije, s katero se bo mačka lahko igrala.

Naprej »