Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Primerjava neviht na Zemlji in Jupitru

Za razliko od neviht, ki divjajo po Jupitru, so nevihte na Zemlji posledica oceanov ter gorovja.

Znanost kot navadno podatke, pridobljene na Zemlji primerja s podatki, ki jih dobi drugod po vesolju. Skupina znanstvenikov pa se je osredotočila na primerjavo neviht, ki se odvijajo na Zemlji in tistih, ki so na Jupitru.

Računalniška simulacija, ki je upodobila Zemljine nevihte v različnih formacijah je pripeljala znanstvenike do tega, da so odkrili, da obstaja primerljiv efekt na nevihtah, ki jih povzročijo oceani ter gore.

Do tega so prišli z računalniškimi poskusi, kjer so najprej upodobili Zemljo s statičnimi oceani, ki so shranjevali in oddajali toploto, vendar pa je niso prenašali. Potem pa so temu modeli dodali druge elemente, dokler niso dobili realistične podobe Zemlje. Na podlagi tega so lahko raziskali individualne posledice dinamike oceanov ter orografije na potek neviht. Nevihte naj bi se tako držale tistih območji, kjer so vrtinci, ki posledično povzročajo ekstra-tropične ciklone. Vendar pa takšnega pojava ne najdemo na Jupitru. Tam nevihte sledijo planetu simetrično na zemljepisnih širinah.

Asimetrične pojave neviht na Zemlji naj bi zato povzročali oceani ter gorovja oziroma oblika samega gorovja. Strokovnjaki so torej šele sedaj dokazali, da kombinacija obeh dejavnikov vpliva na vreme, ki ga poznamo na Zemlji.