Zmagovalne fotografije natečaja Evropske divjine

Natečaj za fotografa leta Evropskega divjega življenja je zaključen, zato objavljamo nekaj zanimivih in fantastičnih fotografij, ki so se uvrstile v finalni izbor.

Zmagovalna fotografija z imenom ‘Profit and Loss’ oz. ‘Dobiček in izguba’ je fotografija kukavice, ki krade jajce trstnice iz njenega gnezda. Kot vemo so kukavice znane po tem, da zamenjajo jajca drugih prtic s svojimi, ki so pogosto tudi zelo podbna izvirnikom. Fotografijo je posnel Oldrich Mikulica iz Češke.

 

 

Alicia Silverstone v akciji ‘Posvojite purana’

Alicia Silverstone, veganka in borka za pravice živali promovira akcijo ‘Posvojite purana’, katere cilj je, da bi ljudje za praznike purane posvojili, namesto da se znajdejo na njihovih krožnikih.

Letos se v akcijo vrača tudi Ellen DeGeneres, ki bo preko različnih kanalov povezovala in pozivala ljudi k skupnemu cilju. Purane, za katere Ellen pravi, da so purani prav prisrčna bitja, lahko ljudje posvojijo v obliki donacije 30$ za enega purana, tisti z malo globjim žepom pa lahko ‘posvojijo’ kar celo jato puranov.

Tiste, ki pa si posvojitve ne morejo privoščite pa pozivata, da naj pomagajo razširjati novice po njihovih najboljših močeh preko pisem, e-pošte, družabnih omrežij … Veganka Alicia Silverstone tudi spodbuja ljudi, da naj si pogosteje privoščijo veganski obrok, med prazniki pa svoje prijatelje presenetijo z vegansko božično večerjo.

Foto: PR Photos

Jadranka Juras: “Živim veganstvo”

Jadranka Juras je poleg petja za svoje poslanstvo vzela tudi osveščanje javnosti o družbenih problemih in tega se drži od začetka kariere pa vse do danes. Že v časih, ko so bile izjave o empatiji do živali ali življenju v sožitju do okolja sprejete z začudeno dvignjenimi obrvmi, češ »kaj se pa tale gre«, je glasno zagovarjala svoja prepričanja. Na njeni spletni strani tako poleg informacij o najnovejših glasbenih podvigih najdete tudi povezave do različnih organizacij, ki se trudijo za lepši vsakdan – ne le človeka, pač pa tudi živali.

Ste ena redkih slovenskih znanih osebnosti, ki že od začetka kariere osvešča javnost o različni družbeni in ekološki problematiki. Ste načrtovali, da boste svojo slavo izkoristili v ta namen ali se je vse skupaj zgodilo čisto spontano?
Kot prvo menim, da nisem »slavna«, in sploh ne vem, kaj naj bi pomenilo biti »slaven«. Opravljam zgolj delo ali bolje rečeno življenjsko poslanstvo, ki je namenjeno širši publiki – za izvajanje glasbe namreč potrebujem poslušalstvo. Poleg izvajanja glasbe pa izkoriščam pozornost poslušalstva tudi za informiranje o družbenih problematikah. To se je zgodilo spontano, taka sem pač od nekdaj, moj načrtovan izbor pa je bil zgolj ta, da v medije ne lansiram stvari, ki ljudem ne dajo misliti (recimo: kje najraje nakupujem, koliko čevljev in ljubimcev imam v omari in takšnih reči), temveč zgolj stvari, ki nagovarjajo k samostojnemu razmišljanju.

Slovenija vas je spoznala predvsem kot borko za zaščito pravic živali. Na katerih drugih eko področjih ste še dejavni?
Nisem borka, saj ima beseda »borka« negativno konotacijo. Ne borim se, samo dajem v vednost in ravnanje. Seveda živim svoje življenje v skladu s tem, sodelujem v društvu za zaščito živali, s katerim vsako leto pospremimo veliko število živali v nove domove, živim in razmišljam vegansko, skušam ne preveč obremenjevati okolja s svojim življenjem, nisem impulzivni potrošnik in podobno.

Kateri ekološki problem se vam zdi trenutno še posebej pereč?
Meni osebno se zdi najbolj pereč ekološki problem povezan z izkoriščanjem in ubijanjem živali za hrano – bodisi za meso ali za mlečno industrijo ali za jajca. Sicer pa me najbolj žalosti pomanjkanje empatije pri ljudeh.

Kako se ga lotevate?
Kot rečeno – živim veganstvo. Vegansko pomeni, da iz svojega načina življenja izvzemam vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem živali. Ne jem mesa, jajc, mlečnih izdelkov, ne kupujem izdelkov iz usnja, volne, krzna, svile, ne kupujem kozmetike, ki vsebuje živalske sestavine ali bi bila testirana na živalih, ne obiskujem cirkusov, živalskih vrtov … seveda iz življenja poskušam izključiti tudi vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem človeka.

Katera od ekološko naravnanih organizacij vam je še posebej blizu?
Ekološko naravnanih organizacij ne poznam zelo veliko. Nobena mi ni posebno blizu, hkrati pa vse.

Ste sodelovali v akciji »Očistimo Slovenijo«?
Seveda sem in to akcijo zelo pozdravljam. Spoznala sem tudi glavno organizatorko akcije, ki je ženska na pravem mestu oz. s srcem na pravem mestu.

Se vam zdi, da je k ekološkim problemom potrebno pristopiti aktivistično, individualistično ali kako drugače?
K problemom je po mojem mnenju najprej potrebno pristopiti individualistično tako, da postaneš sprememba, ki jo želiš videti. Samo s takim pristopom se lahko doseže trajnostno spremembo. Sama poleg tega pristopam tudi aktivistično, ker je aktivizem nekaj, čemur sem naklonjena že od malih nog.

Ali uporabljate eko čistila, kozmetiko?
Da.

S katerimi ‘zelenimi’ ravnanji še skrbite za lepši svet na vsakdanji ravni?
Zelo malo se vozim z avtom, uporabljam predvsem kolo, pogosto tudi električni skuter. Vode porabim zelo malo, se ne kopam v banji, le tuširam, pipe se vedno zapirajo, racionalno perem perilo in ga sušim na zraku, elektriko uporabljam zmerno, ugašam luči, ne likam, malo uporabljam pečico, TV je zelo redko prižgan, čez noč izključujem vse aparate iz vtičnice. Ločujem odpadke, uporabljam recikliran papir (tudi recikliran wc papir in papirnate robčke), rož in zelenjave ne škropim z agresivnimi, naravi in zdravju škodljivimi sredstvu (zelo redko sploh posežem po kakšnem škropljenju), nimam klime, kupujem večinoma izdelke iz domače proizvodnje, zelenjavo in sadje pri naših kmetih, zelo zelo redko posegam po farmacevtskih zdravilih in živim vegansko.

Zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?
Zato, ker nisem mogla/znala/želela opravičiti trpljenja in pobijanja, ki ga je moje nevegansko življenje povzročalo živim čutečim nečloveškim bitjem.

Se srečujete z očitki, da je takšen pristop pretiran? Kako ravnate v takšnem primeru?
Seveda se srečujem, vendar čedalje manj, ker tudi sama že nekaj let nimam več potrebe drugim razlagati o temu, če nisem vprašana. Zdaj so mi raznorazni komentarji smešni in se nimam več potrebe odzivati na njih drugače kot z nasmeškom in razumevajočim pogledom. Očitke doživljam bolj v tem smislu, da je ljudem v restavracijah in drugje nerodno, nelagodno, ker pred menoj jedo meso, in potem se na vse načine izgovarjajo pred mano – ne da bi jim jaz kar koli sploh rekla. Že zgolj moja prisotnost jih vznemirja, morda sem njihova slaba vest. (smeh) Sama sem popolnoma pomirjena s svojim načinom razmišljanja, kar se veganstva tiče, in me komentarji od zunaj ne vznemirjajo več, niti me ne spravljajo v kakršne koli dvome o veganstvu.

V zadnjih tednih je Slovenijo šokirala smrt otroka, katerega starša sta bila vegana. Večji del medicinske stroke je krivdo pripisal veganskemu načinu prehranjevanja. Kaj menite o tem?
Vsa ta procesija se mi zdi nepotrebna, nestrpna in pa popolnoma zlobirana – da ne rečem, da zlorablja svoj položaj v družbi – tako da o tem nimam nobenega mnenja. Medicinska stroka je pred leti za vsak kihec predpisovala antibiotike v dogmatski zaverovanosti, da so antibiotiki dobri. Danes vemo, kako je s tem. Sicer pa ta lobistično dogmatska privrženost ni samo v medicinski stroki. Pojavlja se v vseh porah družbe, ker ljudje verjamejo samo tistemu, kar preberejo, kar so jih učili v družbi, polni mitov in predsodkov. Majhen odstotek ljudi je, ki te dogme izprašajo in se zanimajo za resnico, za tisto, kar je za temi miti in dogmami.

Kateri je vaš najljubši okoljevarstveni dokumentarec?
Earthlings (po naše »Zemljani«) in pa govor Garyja Yourofskega o veganstvu.

Kaj v njem vas je še posebej pretreslo?
Družbeno sprejemljiva in celo legitimizirana neverjetna krutost do živih čutečih bitij.

Verjamete, da bodo podnebne spremembe pogubile človeštvo?
Ne. Človeštvo samo bo pogubilo človeštvo.

Tri eko pravila, ki jih boste vsekakor predali svojim otrokom:

1. Bodi sprememba, ki jo želiš videti.
2. Veganstvo.
3. Empatija.

 

Pogovarjala se je: Ajda Janovsky
Foto: Maja Slavec

Predavanje o vegetarijanstvu in veganstvu

V četrtek, 8. decembra ob 18. uri, bomo izvedli še zadnje predavanje iz cikla šestih izobraževalnih srečanj v Knjižnici Otona Župančiča. Tokrat bomo besedo prepustili mag. Marku Čenčurju, ki bo spregovoril o veganstvu in vegetarijanstvu.

Do sedaj smo na predavanjih govorili o delu društev za zaščito živali ter dolžnostih, povezanih z zaščito živali, ki jih ima čisto vsak izmed nas. Spregovorili smo o testiranjih na živalih, življenju in bedi živali v ujetništvu, živalskih vrtovih, cirkusih, trgovini z divjimi in eksotičnimi živalmi ter vam predstavili delovanje zavetišč za zapuščene živali. Tokrat bomo pozornost usmerili na končno postajo, ki vsak dan doleti na milijone živali – vaš krožnik.

Odprli bomo temo, ki na področju zaščite živali zaseda zelo pomembno mesto. Mag. Čenčur vam bo skušal pojasniti, kaj za življenje in zdravje človeka, živali in okolja pomenita vegetarijanstvo in veganstvo in kako v množici različnih ali celo nasprotujočih si informacij o načinu prehrane in življenjskem slogu izluščiti prave. Na predavanju se bomo dotaknili najpogostejših mitov in trditev o različnih načinih prehranjevanja in s pomočjo znanstvenih dognanj ugotavljali njihovo (ne)resničnost.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili v čim večjem številu, hkrati pa s svojimi vprašanji in mnenjem poskrbeli za argumentirano in plodno razpravo.

V času pred in po predavanju vas bomo pričakali tudi z informativno-prodajno stojnico, kjer boste z nakupom naših izdelkov iz spletne trgovine Nakupi iz srca po znižanih cenah prispevali za delovanje našega društva.

Vljudno vabljeni!
Društvo za zaščito živali Ljubljana

Izumrli 2 vrsti nosorogov

Manj kot mesec dni po tem, ko so za izumrlo vrsto živali razglasili javanskega nosoroga, je izumrl tudi zahodnoafriški črni nosorog. Obe vrsti sta sedaj uradno že na seznamu izumrlih živali.

Green Planet poroča, da so tragično novico sporočili predstavniki združenja za ohranjanje narave IUCN (International Union for Conservation). Simon Stuart (IUCN) je ob tem dejal, da bi morali ljudje narediti več za ohranjanje ogroženih živalskih vrst in podvrst, saj smo mi sami odgovorni za naš planet. Poudaril je tudi, da bi se bilo izumrtju nosorogov mogoče izogniti, če bi ljudje upoštevali pravila ohranjanja živali.

Nosoroge neusmiljeno ubijajo in iztrebljajo divji lovci, ki predvsem njihove rogove prodajajo na črnem trgu, kjer je veliko povpraševanje po rogovih, saj so vredni pravo bogastvo.

Na rdeči listi IUCN najbolj ogroženih živali našega planeta je trenutno še 61.900 čudovitih živalskih vrst in podvrst, katerih število se na žalost zelo hitro manjša in bodo kmalu postale le še spomini in legende.

Ogrožene živali

Od leta 1996 se je na seznam ogroženih živali vpisalo 124 predstavnikov dvoživk, 1108 predstavnikov ptic, 734 predstavnikov rib, 1096 predstavnikov sesalcev in 253 predstavnikov plazilcev. Vsaka izgubljena vrsta pomeni spremembo v naravnem ravnovesju in posredno vpliva tudi na naše življenje. Žal se tega vse premalo zavedamo.

Vpliv človeških posegov

S posegi v naravo, gradnjo cest, hiš, tovarn in drugih artefaktov sodobne civilizacije odvzemamo in spreminjamo življenjski prostor številnih bitij, ki si nič manj kot mi ne zaslužijo imeti prostora na našem planetu. Omejujemo jim prostor, v katerem se lahko gibljejo, s krčenjem njihovega ozemlja pa omejujemo njihove možnosti prehranjevanja. Za lastne prehranske potrebe ali pa zgolj iz muhavosti sadimo rastline v okoljih, kjer takšna vrsta sama po sebi še nikdar ni uspevala, škropimo jih z različnimi strupi, da bi zagotovili njihovo rast in razvoj. Pesticidi, škropiva in drugi strupi na ta način pridejo v zemljo, od koder gre njihova pot do rek in jezer, življenjskega prostora rib in drugih vodnih živali. Ribe so hrana pticam, ki ko užijejo zastrupljeno ribo, poginejo tudi same.

Ribe in ptiči so pogosto žrtve človeškega onesnaževanja – zadušijo se s plastičnimi vrečkami, umirajo zaradi posledic, ki jih puščajo naftni madeži v morju. Mnoge živalske vrste izumirajo zgolj zaradi naše muhavosti. Misel, da nošnja krznenih izdelkov ni nič takega in da za en sam plašč ne more umreti toliko živali, da bi se to poznalo, ali pa da en sam škorpijon v alkoholu, ki ste ga prinesli iz Vietnama, še ne pomeni izumrtja, je arogantna in zaničevalna. Trgovina z živalmi in njihovimi deli je namreč vzrok, da so se številne vrste živali znašle na listi ogroženih. Z željo po eksotičnih domačih ljubljenčkih delamo mnogim živim bitjem vse prej kot uslugo. Zaradi naše želje po posedovanju nekaterih živalskih vrst se morajo dežele, kjer jih potem prodajo kot ljubljenčke. Mnoge med njimi umrejo že na poti, številne se težko prilagodijo na novo okolje.

Ogrožene živali, ki izumirajo

Po podatkih WWF-a iz leta 2010 so med 10 najbolj ogroženimi živalmi na planetu tiger, severni medved, pacifiški mrož, Magellanovi pingvini, orjaška usnjača, modroplavuti tun, gorska gorila, metulji monarhe, javanski nosorog in orjaški panda. Tigri (Panthera Tigris), ki so se znašli na vrhu lestvice ogroženih vrst, izumirajo zaradi krčenja gozdov, ki predstavljajo njihovo naravno okolje in zaradi divjega lova. Polarni medved (Ursus maritimus) in pacifiški mrož (Odobenus rosmarus divergens) umirata zaradi toplejšega podnebja. Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) izumira zaradi divjega lova. Njegovo meso je namreč zelo cenjena sestavina sušijev v prestižnih restavracijah. Pri nas so na seznamu ogroženih živali netopirji, in sicer so ogrožene vse domorodne vrste. V Sloveniji se uvrščajo v tako imenovani rdeči seznam. Rdeči seznam je seznam vrst, katerih populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta. Pri nas se na ta seznam uvršča skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo rdeči seznam. Med drugim so ogroženi rjavoprsi in beloprsi jež (Erinaceus europaeus in Erinaceus concolor), planinski zajec (Lepus timidus), bober (Castor fiber), navadna veverica (Sciurus vulgaris), volk (Canis lupus), številne vrste ptic in plazilcev ter dvoživke.

Evrazijski ris – lepotec, ki izumira

Evrazijski ris, največja mačka v Evropi, je živel na področju Slovenije od obdobja ledenih dob, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi človeških aktivnosti pri nas izumrl. V sedemdesetih letih so ga umetno znova naselili na Kočevsko. Sprva optimistično širjenje živali se je kmalu znova ustavilo. V 10–15 letih je število risov znova začelo upadati. Danes živi v Sloveniji le še okoli 20 odraslih risov. Strokovnjaki razlog za izumiranje risov pripisujejo majhnemu številu živali, zaradi česar so se prisiljeni pariti v sorodstvu, ter lovu na črno. Biologi predvidevajo, da bo ris postal prvi sesalec in ogrožena žival v Sloveniji, ki bo izumrl, razen v primeru, da se negativni trend drastično spremeni. Žal za zdaj ne kaže, da se bo kaj takšnega zgodilo.

Kaj lahko storimo?

Kljub temu da en sam človek ne more premakniti gora, lahko z drobnimi ukrepi, ki jih naredi vsak od nas, dosežemo ključne spremembe. Poučimo se o izumirajočih vrstah živali v našem okolju in skušajmo s primernim odnosom do okolice upočasniti njihovo izumrtje. Ne zavrzimo stvari iz umetnih, nerazgradljivih materialov (plastičnih vrečk, žvečilnih gumijev) v naravi, saj lahko naša malomarnost žival stane življenja. Podprite organizacije, ki ščitijo divje živali, finančno ali s svojimi dejanji. Zbirajte star papir. Na ta način boste pospešili reciklažo in morda ohranili življenje kakemu drevesu. Ne kupujte izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej ne takšnih, ki so vam na voljo na eksotičnih potovanjih.

V revnejših deželah je ljudem priložnost za zaslužek, logično, tako pomembna, da se ne morejo ozirati na varovanje živali. Vsa odgovornost torej leži na turistih, saj lahko le-ti z nekupovanjem problematičnih izdelkov preprečijo, da bi določene vrste še naprej izumirale. Morda vam gurmanska žilica ne bo dala miru in vas bo med počitnicami na Hrvaškem premamila ponudba prstacev oziroma morskih datljev. Preden si privoščite prepovedano dobroto, pomislite na to, da gre za zavarovano vrsto, ki jo je prepovedano nabirati, posedovati, prodajati. Morda menite, da krožnik prstacev ne pomeni veliko, vendar pa se lahko prav zaradi takšnega nesprejemanja odgovornosti zavoljo prehranske muhavosti zgodi, da bo ta zanimiva vrsta v nekaj letih izumrla. Ena od drobnih reči, ki jo lahko za ohranjanje živali naredi vsak, je ugašanje zunanjih luči.

Napake, ki jih delamo z mislijo, da delamo dobro

Pogosto škode ogroženim živalim ne delamo namenoma, pač pa zaradi nevednosti. Mnoga dejanja, s katerimi želimo živalim pravzaprav pomagati, jim v resnici bolj škodujejo kot koristijo. Hranjenje medvedov – zavestno ali pa iz malomarnosti, ker puščamo smeti nezaščitene –za medveda pomeni smrt. Tiste medvede, ki se navadijo hoditi k človeškim bivališčem, morajo lovci namreč odstreliti, saj predstavljajo nevarnost za človeka. Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in dali nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami, če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje.

Ko pozimi hranite ptice, redno čistite njihovo krmilnico ali pa tega raje ne počnite. Umazanija v krmilnici je namreč pogost vzrok bolezni in smrti ptic. Ptic tudi ne hranite z ostanki hrane, še posebej ne z ostanki kuhane hrane, saj jim s tem ne delate nobene usluge. Če jim želite dobro, kupite v trgovini ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična semena, bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike. Ljubitelji živali radi opazujemo živali v njihovem naravnem okolju. Počnimo to odgovorno, tako da ne motimo naravnega življenjskega ritma živali. Netopirjev, ki so tudi ena od ogroženih vrst, ne nadlegujmo s svetlobo in se jih ne dotikajmo med njihovim zimskim spanjem, delfine na morju opazujmo le od daleč.

Koledarji za pomoč živalim

Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna pozabljena dela dobrote in ljubezni.

(William Wordsworth, angleški pesnik)

Naj vaša in naša mala dela dobrote in ljubezni prinesejo nove začetke in novo upanje množici zavrženih brezimnih živalskih usod. Naši živalski prijatelji , ki krasijo strani našega prvega koledarja, so dokaz, da s skupnim delom lahko spremenimo njihovo usodo na bolje.

Brez slabe vesti jih lahko podarite kot osebno ali poslovno darilo, s katerim boste pomagali in pokazali, da vam ni vseeno. Z izrazito estetsko drugačnostjo koledarja pa boste obdarovancu podarili res nekaj posebnega.

Ta koledar je nastal z mednarodnim sodelovanjem, kar dokazuje, da za dobra dela meje ne obstajajo. Celoten izkupiček od prodaje koledarjev bo namenjen izključno za pomoč zavrženim živalim.

Tehnični opis : dimenzije koledarja so 34 x 31 cm, 14 listni
Cena : 10 eur, za  količine nad 10 kosov nudimo rabat

Naročila na tel. 040 707 936 , mail koledarzadar@gmail.com  ali  info@lajka.org

Razstava o človekovem odnosu do živali

Slovenska društva za zaščito živali so v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) pripravila razstavo o človekovem odnosu do živali. Odprtje razstave bo na predvečer Svetovnega dneva živali, v ponedeljek, 3. oktobra 2011, ob 20. uri, v avli pred Veliko čitalnico NUK.

Odprtje razstave bo pospremil nastop violinistke Anje Bukovec. Programu bo sledilo druženje ob zakuski. Razstava bo na ogled v Kavarni NUK do 29. oktobra 2011.

Zaščita živali ni novodobna zamisel, temveč sega daleč v preteklost tako v tujini kot na slovenskih tleh. V Narodni in univerzitetni knjižnici je na voljo bogat izbor strokovne literature in leposlovja o človekovem odnosu do živali, med drugim tudi prve brošure slovenskih društev za varstvo živali iz 19. stoletja. V dialogu z raznoliko literaturo s tega področja je v duhu Svetovnega dneva živali nastala tudi pričujoča razstava, s katero želijo društva predstaviti svoje delovanje in čim širši spekter vprašanj, ki tematizirajo odnos človeka do živali:- Testiranje na živalih, poboji živali v imenu modne industrije, trgovina z ogroženimi prostoživečimi živalskimi vrstami, zadrževanje divjih živali v ujetništvu (Društvo za zaščito živali Ljubljana)

• Skrb za zapuščene živali (Žverca, društvo za pomoč živalim)
• Problematika prostoživečih mačk (Društvo Mačjelovka)
• Neodgovorno skrbništvo in mučenje živali (Društvo za zaščito živali Pomurja)
• Odgovorna odločitev za ljubljenčka (Zverinice – Društvo ljubiteljev dihurjev)
• Dostojno življenje rejnih živali (Društvo prijateljev živali Severne Primorske)

Razstavo si bo do 29.10.211 mogoče ogledati vsak delavnik med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 9. in 14. uro. Vabljeni!

Fotografija iz glasila Prijatelj živali (1933)

« Previous Page — Next Page »