Jeseni je čas za organsko gnojenje

Jesen prinaša veliko veselja v spravilu pridelkov. Pomembno opravilo pred zimo je osvežitev in priprava tal. V zelenjavnem vrtu, sadovnjaku in vinogradu je tako skrb za zemljo najvažnejše opravilo, ki ga v tem času ne smemo zamuditi.

Organsko gnojenje je vse bolj pomembno pri pripravi in preskrbi zdravih, živih in rodovitnih tal. Potrebno je razumeti, da se vsi bistveni procesi v vrtu dogajajo v tleh. Mogoče vas bo presenetilo, da pest zdravih vrtnih tal vsebuje toliko živih bitij kot je ljudi na zemlji. Organska masa v tej pesti predstavlja le manjši del skupne mase, je pa ključnega pomena za vsa živa bitja, ki se nahajajo v njej. Z dodajanjem povsem organskih gnojil ohranjamo zdrava, živa in rodovitna tla. Prav živi svet v tleh omogoča, da se organsko gnojilo naknadno razgrajuje v rastlinam dostopno obliko.

Kakšno korist lahko pričakujemo

Z redno uporabo organskih gnojil se oblikujejo pore, ki  so pomembne pri preskrbi tal z vodo in zrakom, hkrati pa so to tudi skladišča hranil. Zaradi tega pravimo, da je površinski sloj tal do globine 20 do 30 cm aktivni, živi sloj in zahteva redno oskrbo oziroma dodajanje organskih gnojil. Organska komponenta v gnojilu izboljša lastnosti in zračnost tal, hkrati pa poveča tudi njihovo sposobnost za zadrževanje vode. Tako oskrbovana tla bodo v poletnih mesecih bistveno manj občutljiva za sušo in stresne razmere. Dodatek organske snovi peščenim tlom omogoči boljšo vodno kapaciteto, peščeni delci pa skupaj z organsko snovjo ustvarjajo grudičasti zlog. V glinenih ali bolj zbitih tleh z organskim gnojilom povečujemo medtalne prostore, skozi katere odteče del odvečne vode. Na ta način koreninam omogočimo dostop do kisika ter življenjski prostor za normalno rast in razvoj rastlin. Z dodajanjem se količina organske mase, humusa povečuje, hkrati so tla tudi bolj biološko aktivna, kar povečuje plodnost. Rastline, oskrbovane z organskimi gnojili, imajo zdrav in gosto razvejan koreninski sistem. Rezultati na poskusnih poljih so pokazali, da imajo rastline tudi več zdravih listov, so bolj odporne proti boleznim, povečana je tudi kakovost pridelka.

Katero gnojilo izbrati

Vse več ljubiteljskih vrtnarjev se zaveda pomena organskega gnojenja, zato se odločajo za gnojenje s sodobnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet ali granul.
Ker pa niso vsa organska gnojila na trgu enako kakovostna, bodimo pri izboru previdni. Najprej preverimo, če je gnojilo dolgodelujoče in 100% organsko, brez mineralne komponente. Bistven je tudi velik delež suhe snovi in organske snovi, da ne bomo kupovali pretežno vode. Pa tudi, da ta delež ne varira, saj tako ne bomo vedeli, kolikšen del je gnojila v vreči, ki smo jo kupili, in kako ga primerno razporediti. Pametno je preveriti tudi, če je gnojilo termično obdelano, kar pomeni, da zaradi posebne toplotne obdelave ne vsebuje klic bolezni in semen plevelov. Z uporabo kakovostnega, povsem organskega gnojila lahko pridelamo dovolj zdrave hrane za domače potrebe, izboljšamo oziroma ohranjamo pa tudi kakovost bivalnega okolja.

Kje je organsko gnojilo najbolj uporabno

Sodobno organsko gnojilo v obliki pelet ali granul uporabimo na zelenjavnem vrtu, kjer ga pred lopatenjem potresemo kar po površini tal. Uporabno je tudi pri jesenskem ali spomladanskem dognojevanju ali sajenju sadnega drevja. Ne pozabimo tudi na organsko gnojenje pri vinski trti. V jesenskem času ga opravimo od meseca oktobra naprej do obdobja pred sneženjem oz. globokim zmrzovanjem tal.

Davor Špehar
Strokovnjak Kluba Gaia

Z vlakom na koncert

Topli dnevi in pomladno razpoloženje že odpirajo sezono glasbenih prireditev. V pričakovanju teh dni – in da bi bile poti na prireditve bolj varne in do okolja bolj prijazne – so Slovenske železnice v sodelovanju z društvom Planet Zemlja za naslednje tri mesece pripravili glasbene vlake, s katerimi se boste skupaj s slovenskimi glasbeniki in vsemi željnimi zabave zapeljali na koncerte po Sloveniji in nato varno nazaj domov.

Glasbeni vlak

V okviru projekta Z glasbenimi vlaki za planet Zemlja, ki je bil predstavljen v sredo, dva dni pred svetovnim dnevom Zemlje, in ga na pobudo civilne družbe že več kot trideset po vsem svetu praznujemo 22. aprila, za vse glasbene navdušence pripravljamo prav posebne glasbene vlake. Tako se boste lahko v naslednjih treh mesecih z glasbenimi vlaki vozili na koncerte po Sloveniji, na katerih bodo poslušali domala vse najbolj znane slovenske glasbenike in glasbene skupine, kot so Big Foot Mama, Maja Keuc, Kingston, Eva Moškon, Terrafolk in drugi.

Z glasbeniki na vlaku

Zabava z glasbeniki pa se bo začela že na vlaku, na poti na koncerte. Na glasbenih vlakih se bodo potnikom namreč pridružili tudi posamezni člani skupin in se popeljali na svoj koncert, poleg njih pa vam bodo vožnjo popestrile številne mlade glasbene skupine, kitaristi … tako, da bo res pestro. Kdaj na vlak s Sokijem, na koncert skupine Elvis Jackson?

Naslednji glasbeni vlak nas bo 19. maja zapeljal na adrenalinski rock spektakel – koncert zasedbe Elvis Jackson v Križanke v Ljubljano. Na glasbenem vlaku, ki bo odpeljal iz Maribora ob 12.45, vas bo na poti do Ljubljane, (prihod 14.38) spremljal Soki, bobnar skupine Elvis Jackson.

Drugi glasbeni vlak pa bo iz Maribora krenil ob 17.50 in prispel v Ljubljano ob 19.38.

Vsi, ki boste vstopnico za koncert kupili v Info centrih Slovenskih železnic v Ljubljani, Mariboru ali Celju, boste prejeli bon za 50 odstotkov cenejše potovanje z vlakom za 2 osebi. Tega boste lahko unovčili za potovanje z vlakom Slovenskih železnic do konca leta.

Vse informacije o voznih redih, tudi nagradne igre za glasbene vlake, lahko dobite na spletni strani Slovenskih železnic in na Facebookovi strani Grem z vlakom.

O projektu

Z željo, da bi bile poti na prireditve, ki jih je v tem času res veliko, bolj varne in do okolja bolj prijazne, so društvo Planet Zemlja in Slovenske železnice združili moči in nastal je projekt: Z glasbenimi vlaki za Planet Zemlja. Gre za projekt ki združuje glasbo, okolju bolj prijazno potovanje, neposredne stik z vrhunskimi glasbeniki in skozi to podaja sporočilo o pomenu odgovornega odnosa do Planeta Zemlja.

Slovenski glasbeniki, ki so ali še bodo pristopili k projektu, bodo s t.i. glasbenimi vlaki potovali po Sloveniji v kraje, kjer se bodo zgodili koncerti velikih glasbenih skupin, kot so Elvis Jackson, Big Foot Mama, Zablujena Generacija, Maja Keuc, Kingston, Tabu in drugi. Z njimi se lahko zapeljete tudi vi …

22. april je svetovni dan zemlje

Ob svetovnem dnevu zemnlje se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani včeraj slovesno začela druga Eko konferenca »Cena podnebnih storitev«, ki jo društvo Planet Zemlja že drugo leto zapored organizira v sodelovanju z Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO). Po uspešnem začetku in številnih poglobljenih razpravah se bo konferenca jutri nadaljevala, kjer bodo na zaključnem panelu »Komuniciranje ali informacijsko onesnaževanje« sodelovali prof. dr. Žiga Turk, režiser Boštjan Vrhovec, novinar Matija Stepišnik in drugi.

Prav tako vas želimo spomniti, da se bosta v petek sklopu druge Eko konference odvila zaključek natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec ter tradicionalna akcija Zemljo so nam posodili otroci pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Zbrane pa bo nagovoril tudi minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnić.

Druga Eko konferenca je sicer že današnji uvodni dan prinesla veliko zanimivih ugotovitev. Otvoritveni panel »Cena podnebnih storitev« sta pospremila nagovora generalnega direktorja ARSO, dr. Silva Žlebirja, ki se je dotaknil izzivov, ki so v ospredju Eko konference, ter evropske komisarke za podnebne ukrepe Connie Hedegaard. Slednja je v posebni izjavi iz Bruslja dejala, da pametne podnebne politike ne pomenijo zgolj boj proti podnebnim spremembam, temveč prinašajo veliko novih inovacij in s tem nove poslovne priložnosti.

Panel »Okolje v gospodarstvu ali Odpadki kot poslovna priložnost«, ki je potekal v dveh delih, je postregel z aktualnimi pogledi na tematiko. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehnične fakultete je ocenila tudi odnos Slovenije do trajnostnega razvoja. »V slovenskem političnem prostor smo glede trajnosti in zavedanja mej razvoja v slepi ulici. Nimamo niti enega vrhunskega politika, ki bi s svoje pozicije zagovarjal okoljevarstvo in trajnostni razvoj,« je dodala.

Prof. dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete je govoril o konceptualizaciji ravnanja z odpadki. V Sloveniji so temeljni problem komunalni odpadki, medtem ko je za industrijske odpadke relativno dobro poskrbljeno. Problemi se pojavljajo tako z ločevanjem odpadkov, z deponijami kot s postavljanjem sežigalnic zaradi odpora lokalne politike, je dejal. Problema se je dotaknil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme. Odpadki so, kot je tudi on podobno dejal, pri nas velik problem. Več pa bi morali narediti za sonaravni razvoj.

O tej problematiki je govoril tudi Jure Fišer iz podjetja Gorenje Surovina. Med drugim je dejal, da je pri poslovanju z odpadki največja težava, da je področje odpadkov eno najbolj reguliranih področjih. Direktor marketinga Skupine Pivovarna Laško Jure Struc, pa se je dotaknil problema povratne embalaže.

Albin Keuc iz kabineta ministra za okolje in prostor se je zavzel za to, da bi Slovenija morala izboljšati gospodarsko storilnost, zmanjšati rabo virov ter poiskati nove priložnosti za gospodarsko rast. Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo ARSO, pa je izpostavil problema segrevanja in ekstremnih meteoroloških dogodkov.

Marjan Mateta, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za razvoj, je spregovoril o tem, da je Slovenija energetsko nekonkurenčna v primerjavi z EU, razen v nekaterih panogah, kot je recimo kemija. Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS, pa je dejala, da je v Sloveniji tudi velika težava veliko število predpisov, ki jih je na okoljskem področju preko 500.

Podobno so svoje poglede in možne rešitve govorci predstavili v okviru panela »Energetika včeraj, danes, jutri«, kjer je uvodoma razmišljala evropska poslanka, dr. Romana Jordan Cizelj. Kot je pojasnila, skupna energetska politika nima dolge zgodovine, saj je do enotne politike prišlo šele zaradi zastojev dobave plina prek Ukrajine, pri čemer se je dotaknila spora iz leta 2009.  Predstavila pa je tudi poglede glede podnebnih sprememb.

Prof. dr. Janvit Golob s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je predstavil vizijo, da je ena od možnosti zmanjševanja CO2 tudi v lovljenju CO2, medtem ko je prof. dr. Peter Novak kot tri potencialne učinkovite tehnologije za proizvodnjo energije navedel izločanje in shranjevanje CO2, jedrsko energijo in sončno energijo v vseh možnih oblikah.

Sicer se je direktor Urada za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar osredotočil v svojem nastopu na nedavno jedrsko nesrečo na Japonskem, medtem ko je strokovnjakinja za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, mag. Andreja Urbančič, pozornost namenila učinkovitejši rabi energije in obnovljivih virov.

Prvi dan druge Eko konference je pospremilo pestro spremljevalno dogajanje. Zaznamovala sta ga prireditev »Radol’ca, pristno sladka« in najava natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2011.

Druga Eko konferenca se, kot rečeno, zaključuje v petek, na Svetovni dan Zemlje. Veselimo se snidenja z vami tudi zadnji dan in vas lepo pozdravljamo!

Zemlja za eko vrt

Kvaliteta zemlje za vrt je eden najpomembnejših dejavnikov vsakega vrta, še posebej če imate eko vrt, morate biti veliko bolj pozorni, kaj zemlji dodajate. Od nje je odvisen končni pridelek in tudi njegova kvaliteta.

Ko pripravljamo zemljo, še posebej tako za eko vrt, moramo paziti na veliko dejavnikov kot so dodatki za boljši izkoristek vode, ravnovesje hranilnih snovi, treba pa je poskrbeti tudi za dobro zračnost zemlje.

Hranilne snovi

Glavne hranilne snovi za rastline so dušik, fosfor in kalij. Tudi kupljena zemlja, ki naj bi bila že uravnovešena in pripravljena ni vedno dobra, zato je najbolje, da naredite enostaven in poceni test zemlje, ki vam bo pokazal, kakšne kvalitete je zemlja. Test lahko kupite v trgovinah s ponudbo za vrt in vrtnarjenje.

Dušik

Dušik igra najpomembnejšo nalogo pri rasti vaših vrtnih rastlin. Le-te sicer ne porabljajo samega dušika, ampak nitrate, ki jih proizvajajo bakterije v zemlji, ki spreminjajo dušik v nitrate. Ker je dušik topen v vodi, ga je treba nadomestiti vsako sezono, saj se zelo hitro raztopi in razgradi. Pri dušiku pazite pri količini, saj bodo rezultat velike količine dušika v zemlji velike močne rastline z velikimi listi in stebli, vendar posledično z manj in majšimi sadeži, zato pri takih raslinah kot so paradižnik, paprika, bučke … ne pretiravajte.
Če želite dodati nekoliko več dušika zemlji, uporabite kavna zrna, saj le-ta vsebujejo veliko količino. Vendar pazite, če je vaša zelja že kisla, bo to kislost še povečalo, zato je vedno treba paziti na ravnovesje.

Fosfor

Fosfor je potreben za močne in zdrave korenine in za fazo cvetenja rastlin. Ko se začenja cvetenje rastlin (na primer paradižnika), dodajte več fosforja koreninam, saj v tej fazi rastlina potrebuje več fosforja kot dušika, če hočemo veliko zdravih kvalitetnih sadežev. Največ fosforja najdemo v iztrebkih netopirjev in morskih ptic.

Kalij

Kalij skrbi za zdravje rastlin in je njihov obrambni sistem bred boleznimi. Rastlinam na vrtu pomaga proizvajati ogljikohidrate in proteine, ki so prav tako potrebni za rast. Tako kot dušik je tudi kalij zelo topen v void, zato je treba tudi tega nadomeščati bolj pogosto.
Če zemlji primanjkuje kalija, ji dodajte pepel ali pesek kamnin, ki so bogate s kalijem, s katerega se potem skozi leta počasi sproščajo manjše količine kalija. Pri lesnem pepelu pazite na količino, saj ta povečuje kislost zemlje.

Poleg glavnih hranil pa vaša zemlja za eko vrt potrebuje tudi manjše količine kalcija, magnezija, cinka, molibdena, bakra in še kaj bi se našlo. Izvrsten vir mineralov so na primer alge in zdrobljene vulkanske kamnine, kot tudi iztrebki deževnikov.

Struktura zemlje

Strukturo zemlje določajo gostota, struktura in zadrževanje vode. Dobra zemlja mora dobro vpijati vodo, dovolj časa ohranjati vlažnost, hkrati pa odvajati odvečno vodo. To pomeni, da mora približno 30 % zemlje vsebovati vlaknine organskih materialov, kot je šota, za izdelavo podbnega materijala pa se uporabljajo tudi kokoseve lupine.

Za dobro propustnost zemlje je dobra rešitev pesek, ki preprečuje zastajanje odvečne vode, vendar pazite – če vaša zemlja vsebuje tudi ilovico, bo dodajanje peska stvar samo še poslabšalo.

Lahko naredite tudi kompost s črvi (vermikultura), s katerega poleg kompostirane zemlje pobirate tudi iztrebke črvov, ki so odlični za ohranjanje propustnosti zemlje za vaš eko vrt.

Največji capelin na svetu

Govori se, da bodo cepelini kmalu prišli nazaj v modo in pred nedavnim je bil predstavljen prvi prototip največjega cepelina na svetu.

Ta orjak se imenuje The Bullet, meri več kot 71m v dolžino in je za 12m daljši od znanega Goodyearovega cepelina.

V primerjavi z ostalimi zračnimi plovili so cepelini dokaj počasni in malce nerodni v zraku, vendar pa ta primanjkljaj dobro nadomestijo s tem, da lahko v zraku ostanejo izredno dolgo. Trenutno lahko Bullet ostane v zraku kar 48ur, z raznimi modifikacijami pa pričakujejo, da bo ta lahko v zraku ostal tudi cel teden. Bulletova največja hitrost je 129 km/h, vendar pa bo v povprečju vozil s hitrostjo 55-65km/h.

Možnost dolgega poleta je vsekakor mikavna za vojsko, kot tudi za civilno uporabo. Če so dovolj visoko, lahko cepelini namreč delujejo kot neke vrste povezava med sateliti in zemljo, saj zapolni mejo med navadnimi letali ter sateliti.

Omenjeni cepelin bo prav tako lahko nosil breme 905 kg do višine 6100 metrov. Namen takšnega plovila bo seveda nadzorovanje v obrambne namene, kot tudi skrb za varnost, saj bo lahko pomagal pri dostavljanju virov, kmetijstvu, gozdnih požarih kot tudi telekomunikacijah.

Mikroorganizmi se prilagajajo spremembam na zemlji

Študija skupnosti mikrobov namesto individualnih mikroorganizmov lahko pomaga znanstvenikom odgovoriti na temeljna vprašanja, kako se ekosistem odziva na klimatske spremembe ali onesnaženost.

Morski mikroorganizmi so odgovorni kroženje za 99 % svetovnih plinov ter 50 % svetovne primarne proizvodnje. Glede na ključno vlogo, ki jo imajo morski mikroorganizmi pri ohranjanju življenja, je izredno pomembno razumeti, kakšen učinek ima zakisanost morja na mikroorganizme.

Če želimo imeti torej neko realno oceno, kako skupnosti mikroorganizmov vplivajo na okolje, je potrebno upoštevati vse interakcije med mikroorganizmi znotraj nekega ekosistema. To pa ni možno doseči s pregledom sprememb v genskih spremembah individualnih mikrobnih celic, kot se je to navadno delalo.

Zato je potrebno pregledati genske ekspresije celotne skupnosti teh mikrobov. Skupina znanstvenikov je takšno metodo že uporabila v Severnem morju, kjer je opazovala populacijo mikrobov in njihov odziv na povečano kislost morja. Skupina je nato ugotovila, da skupno povečanje v genih lahko pomaga celicam, da ohranijo konstantno pH vrednost znotraj same celice pod izredno stresnimi pogoji.

Omenjena ekipa že načrtuje, da bo podoben preizkus izvedla v Arktičnem morju, saj so tam te skupnosti bolj krhke. Takšne raziskave pa lahko na koncu pripeljejo do odkritja, kako naše aktivnosti vplivajo na funkcije ekosistema. To pa je sedaj nujno, če želimo ohraniti kolikor toliko zdrav planet.

Planetarno zdravljenje s sproščeno zavestjo

Video posnetek, ki je vreden ogleda prikazuje Gregga Bradena, znanstvenika, vizionarja ter učenjaka z odličnimi retoričnimi sposobnostmi, ki združuje tehnologijo ter stare nauke.

V posnetku nas popelje na popotovanje skozi zavest, ki povezuje naša čustva in širšo realnost. Gregg tako deli spoznanje o tem, kako lahko občutki v našem srcu pozdravijo Zemljo – povezava med tem kar se dogaja znotraj nas in kar se dogaja v zunanjem svetu.

Z uporabo znanstvenih podatkov Braden deli nova odkritja pridobljena s strani satelitov, ki merijo Zemljino magnetno polje ter povezavo z našo globalno zavestjo.

Ti novi podatki so dokazali, da ko ustvarimo občutek ali vizualiziramo stvari,  lahko vplivamo na spremembo v našem življenju.  Ti občutki pa bi naj spreminjali magnetno polje Zemlje. Seveda se mnogim verjetno to zdi dokaj smešno, vendar pa je Gregg to odkritje dejansko znanstveno potrdil.

April 2010 je bil najtoplejši april

NASA je pred kratkim podala poročilo, da je bil letošnji april najbolj vroč april do sedaj.

Pred tem pa so že dokazali, da so bili tudi januar, februar in marec zaporedoma najtoplejši meseci do sedaj. Se morda to zaporedje zdi komu presenetljivo? Morda le tistim, ki še vedno verjamejo, da podnebne spremembe ne obstajajo. Res je, da se vedno najde kdo, ki bo to trditev poskusil ovreči; še posebej, ker se ravno sedaj soočamo z najnižjim solarnim minimumom v tem stoletju.

NASA je poleg tega napovedala tudi, da bo po vsej verjetnosti posledično letošnje leto glede na podatke z začetka leta najbolj vroče. Nacionalna oceanska in atmosferska uprava (angl. NOAA) je prav tako potrdila NASINE trditve ter dodala, da je bil letošnji april 34. zapored, ki je v 20. stoletju presegel svetovno povprečje temperatur oceanov ter kopnega.

Namesto da torej te abnormalne temperature vzamemo kot neke anomalije, je bolje da na njih gledamo kot na spremembe, saj je očitno, da bomo v relativno kratkem času doživeli dokaj drugačno podobo Zemlje.

Znanstveniki in strokovnjaki so te spremembe seveda predvideli že pred več leti, vendar pa jih takrat skoraj nihče ni jemal resno. Morda se bomo začeli zavedati dejanskih posledic našega brezskrbnega ravnanja z Zemljo šele ko bo res prepozno.

Klimatske spremembe se dogajajo, vendar pa se na njih skoraj ne oziramo (če sploh se). Vendar pa se bomo slej kot prej morali začeti, če bomo želeli še naprej živeti življenje, ki ga poznamo.

Naprej »