Zelenjavni sok z ingverjem

Ingver nas poživi kadar se slabše počutimo, pesa, korenje, jabolka in pomaranče pa že zjutraj poskrbijo za zadosten vnos vitaminov, ki jih bomo čez dan na delovnem mestu še kako potrebovali za zbrano delo. Zelenjavne sokove in smoothie-je si lahko privoščimo vsako jutro, saj so zdrav, poleg tega pa blagodejno vplivajo tudi na prebavo.

Potrebujemo:

• 1 narezano rdečo peso, kuhano v svojem naravnem soku
• 1 veliko korenje (narezano)
• 4 cm dolg kos olupljene drobno zmlete korenike ingverja
• 2 očiščeni in sesekljani jabolki
• 150 g belega grozdja brez pečk
• 3 dl svežega pomarančnega soka

Peso, korenje, ingver, grozdje in pomarančni sok sresemo v mešalnik in mešamo toliko časa, da dobimo gladko zmes. Serviramo takoj, ali pa sok spravimo v hladilnik, vsekakor pa je take sokove najbolje popiti sveže.

 

Družine zelenjave

Če na vašem vrtu načrtujete kolobarjenje, potem je dobro vedeti, v katero družino spada določena vrsta zelenjave, saj imajo rastline iz iste družine navadno rade enake razmere, podobno pa velja tudi za težave.

Glavne družine zelenjave

• Solanoceae — razhudnikovke — krompir, paradižnik in jajčevci.
• Cruciferae ali Brassicaceae — križnice ali kapusnice — vse sorte zelja, cvetača, ohrovt, repa, redkvice, koleraba, rukola in gorjušica.
• Umbelliferae — kobulnice — korenje, pastinak, korenasti in navadni peteršilj, zelena in gomoljna zelena.

• Liliaceae — beluševke — vse sorte čebule, šarlotk, pora, česna in drobnjaka.
• Leguminosae — metuljnice — vse sorte fižola in graha.
• Cucurbitaceae — bučevke — kumare, vse sorte buč.

Vrste, ki niso naštete, ne spadajo v te družine in jih lahko gojite skupaj s katero koli vrsto iz gornjih družin.

Zdravilno zelje

Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke zelja, zeliščarji pa ga prav tako uvrščajo tudi visoko na lestvico zdravilnih rastlin. V ljudski medicini so ga že stoletja uporabljali za krepitev imunskega sistema, in za razstrupljanje telesa.

Ponekod so zelje uporabljali tudi proti želodčnim in prebavnim težavam in pa kot obkladke za rane, ture ter žulje. Znanstveniki so tudi dokazali, da fitocincidi v zelju delujejo rahlo protivnetno, zato zeliščarji še danes priporočajo polaganje svežih listov zelja na poškodovano kožo.

Vitamini in minerali v zelju

Zelje je polno vitaminov, mineralov, vlaknin, omega-3 maščobnih kislin, fermentov in fitonutrientov ter mnogih drugih zdravih sestavin. Če pojemo 300 gramov svežega ali kislega zelja, poskrbimo za vnos dnevno potrebne količine vitamina C, saj ga zelje vsebuje toliko kot limona ali pomaranča, rdeče zelje pa vsebuje kar šestkrat do osemkrat več vitamina C.

Zelje proti raku

Številne raziskave zadnji let dokazujejo, da fitonutrienti v zelju ne zavirajo samo delovanja prostih radikalov, ki lahko v preveliki količini poškodujejo celično membrano, temveč so tudi dober antioksidant, zato je hrana, pripravljena iz križnic, kamor spada tudi zelje prava zdrava prehrana za preprečevanje in zdravljenje raka.

Če zelje dobro prežvečimo, v telesu sprožimo zapleten kemični proces, kjer se s pomočjo encima mirozinaza zeljne učinkovine imenovane glukozinolati v telesu metabolizirajo v izotiocianate. Pri tem procesu nastajajo tudi učinkovine za boju proti raku kot so: fitokemične molekule sulforafana in indolov,  za katere pravijo da so nepremagljivi v boju z rakastimi delci, zato jih uvrščajo med najboljše kemoterapevtike na svetu.

Svež sok iz zelja pa je tudi odlično razstrupljevalno sredstvo, ki ugodno deluje na želodec in prebavni trakt, krepi imunski sistem in pomaga pri odpravljanju čira na želodcu. Sok moramo popiti vedno svež in na prazen želodec, en deciliter trikrat na dan.

Prepečenec z zelenjavo na žaru

Na pikniku si lahko pripravimo okusne zelenjavne jedi, še posebej veganski in vegetarijanski obroki, ki morajo biti raznoliki in pestri, zato vedno prav pride kakšna nova ideja in recept.

Za 8 kosov potrebujemo:

• 1 jajčevec
• 1 bučko
• 8 češnjevih paradižnikov
• 4 vejice timijana
• 200 g feta sira
• 2 žlici olivnega olja
• Sol, poper
• 8 kosov prepečenca

Priprava
Jajčevec in bučko operemo in ju narežemo na rezine. Sveže paradižnike operemo in razpolovimo. Tudi timijan najprej operemo, osušimo in potrgamo listke s stebel. Feta sir narežemo na debelejše rezine.

V veliki ponvi segrejemo olivno olje in na zmernem ognju v približno petih minutah popečemo jajčevec, bučko in timijan. Nato dodamo paradižnike ter jih na hitro popečemo ter začinimo s soljo in poprom.

Rezine prepečenca ali popečenih kruhkov obložimo s plastmi zelenjave in sira in kruhki so pripravljeni.

Paradižnik proti boleznim srca in ožilja

Paradižnik je verjeli ali ne rastlina, ki je zelo sorodna čiliju, tobaku, jajčevcu in krompirju. Izvira iz Južne, Srednje in delno tudi iz juga Severne Amerike. Najbolje uspeva v zmerni klimi in in je enoletna rastlina, za katero je značilno, da se pogosto ovija tudi ololi drugih rastlin. Paradižnik lahko v višino doseže od 1 do 3 metrov.

Paradižnik je danes že povsod zelo priljubljena povrtnina. A ste vedeli, da paradižnik ni zelenjava, ampak vrsta sadja? Veste zakaj ga obravnavajo kot zelenjavo? Zato, ker so v preteklosti v ZDA, z namenom zmanjšanja transportnih stroškov, paradižnik uvrstili med zelenjavo in od tedaj je tako.   Poznamo več vrst paradižnika, katere se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem, ko vse vsebujejo razmeroma enako količino hranilnih vrednosti. Paradižnik tako, kot mnoge ostale povrtnine, vsebuje veliko vode, in sicer okoli 94%, poleg tega pa vsebuje tudi veliko vitamina A in C. V prehrani je zelo cenjen predvsem zaradi svojega prijetnega okusa, vonja in barve, ki jo daje jedem.  Poleg vitaminov je obogaten tudi z minerali, še posebej s kalcijem, železom in magnezijem. Paradižnik je znan kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in odpre apetit.

Mnogi ljudje so ga poimenovali kar super hrana oziroma super povrtnina, saj je dobesedno nabit z zdravimi snovmi in vitamini. Predvsem pa je znan kot hrana, ki učinkovito zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Vendar pa srce in ožilje varule le tisti naravni, ekološko pridelan paradižnik. Kot že omenjeno, se paradižnik deli v različne skupine, vsem najbolj znan pa je okrogel, rdeč paradižnik. Ta vsebuje veliko sadne kisline, medtem, ko ima tako imenovani mesnati paradižnik v sebi večji delež mesa. Je bolj sladek, saj vsebuje manj sadne kisline. Verjetno vsem dobro poznana vrsta paradižnika je tudi koktajl paradižnik, imenova tudi črešnjevec. Od ostalih se razlikuje po svoji majhnosti in barvi, katera je lahko rdeča, rumena ali oranžna.

Okus koktajl paradižnika je bolj sladek kot pri ostalih vrstah in je zato kot nalašč narejen za dekoracijo drugih jedi ali presno uživanje.  Poznamo pa tudi ovalni paradižnik, katerega plodovi so sijoče rdeče barve in imajo čvrsto meso ter bore malo koščic. Ker so bolj sladkastega okusa so primerni za solate. Poleg vseh omenjenih pa ne smemo pozabiti še na eno vrsto oziroma lahko bi rekli kar na zanimivost v vrstah paradižnika – črni paradižnik. Ta je poln antioksidantov in zelo zdravilen, poleg tega pa naj bi deloval kot afrodiziak. Seveda pa poleg črnega najdemo na tujih trgih tudi več vrst belega in zelenega paradižnika.

Najbolj pomembna snov v paradižniku je zagotovo, poleg vseh ostalih vitaminov in mineralov, likopen, kateri je glavni krivec za to, da je paradižnik rdeče barve. Ravno likopen pa naj bi paradižniku dal vse zdravilne učinke, še posebej kar se tiče bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da je likopen tako učinkvit, saj naj bi ljudje, ki uživajo veliko paradižnika, redkeje umirajo za rakavimi obolenji, kot tisti, ki paradižnik ne uživajo ali pa ga uživajo v majhnih količinah. Zakaj je likopen še pomemben? Je del antioksidacijske obrambne mreže v koži, zaradi česar lahko povsem samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili tudi poveča zaščitni faktor kože. Posredno pa tudi zmanjšuje tveganje za nastanek starostne rumene pega.

Paradižnik in njegov vpliv na srce

Kot že omenjeno ima paradižnik zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek oziroma razvoj bolezni srca in ožilja in vse to zaradi visoke vsebnosti likopena, kateri s svojim antioksidacijskim delovanjem v človeškem telesu in organizmu nevtralizira proste radikale. V kolikor tega likopen ne bi počel, bi prosti radikali utegnili poškodovati celične membrane in celice. Zaščita, ki jo nudi likopen pa zmanjšuje tveganje za nastanek vnetij in posledično tudi za nastanek ali napredovanje artioskleroze. Blagodejno pa na srce vpliva tudi vsebnost kalija, niacina, folatov in vitamina B6 v paradižniku. Kako? Hrana bogata s kalijem je znana po tem, da učinkovito dosega uravnotežen oziroma primeren srčni tlak. Sam niacin pa v medicini uporabljajo tudi za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Medtem, ko kombinacija vitamina B6 in folatov učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi, kateri lahko v primeru, da je prisoten v visokih količinah, poveča tvegan je za nastanek bolezni srca.

Paradižnik in rakava obolenja

Res, da je paradižnik v prvi vrsti zelo učinkovit v preprečevanju nastanka bolezni srca in ožilja, poleg tega pa deluje zaščitno tudi pri nastanku rakavih obolenj. Še posebej učinkovito zaščito nudi pri nastanku raka na prostati. Večje količine paradižnika kot zaužijete, bolj se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, za kar 50 odstotkov pa se zmanjša tveganje za nastanek določenih agresivnih tumorjev na istem predelu. Neke nove raziskave pa so dokazale celo, da paradižnik uspešno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek raka na dojki, materničnem vratu, prebavilih, mehurju in pljučih.

Poleg vsega omenjenega pa paradižnik pospešuje tudi izločanje vode iz organizma, regulira prebavo in hkrati vzpodbuja delovanje trebušne slinavke. Vitamin K, ki se nahaja v tem zdravilnem sadežu, pomaga vzdrževati kosti zdrave, krom in riboflavin pa sta zelo koristna predvsem za ljudi, ki trpijo za migrenami ali pa imajo sladkorno bolezen oziroma diabetes. Tako kot vsak živ organizem oziroma živo bitje varuje nek ovoj (koža) pred škodljivimi vplivi okolja, tako tudi rastline varujejo olupki oziroma skorja. Zato imajo tudi olupki pri paradižniku velik pomen pri zaščiti pred škodljivimi okoljskimi vplivi. Ravno olupek naj bi vseboval največji del antioksidantov, kateri omogočajo sadežu, da se uspešno bori proti škodljivim vplivom narave.  Vendar pa morate biti tukaj zelo pozorni! Olupki so hkrati del sadeža, kjer se nabirajo škodljive bakterije in pesticidi, zato vsak sadež nujno pred uporabo operite!

Kljub temu, da nek izrek pravi: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran«, jabolko ni edini sadež, ki ima blagodejne učinke na vaše telo in organizem, še posebej pa na srce in ožilje. Sedaj ste spoznali še en sadež, paradižnik, ki ima enako blagodejne učinke tako na srce kot tudi na ožilje. Če ste do sedaj paradižnik uživali samo nekajkrat na teden, imate sedaj kar nekaj razlogov več zakaj ga uživati vsakodnevno!

Ražnjiči z bučkami in šampinjoni

Poletje je najbolj primeren čas za žar in piknike, zato smo izbrskali še en vegetarijanski recept za ražnjiče z bučkami in šampinjoni, ki je primeren za tovrstne dogodke, lahko pa si jed brez težav pripravite tudi za kosilo v pečici.

Sestavine:

• 2 bučki
• 12 šampinjonov
• 2 drobni čebuli
• sol
• poper
• sok ene limone
• česen
• lesena nabodala

Česen stremo in ga pomešamo z limoninim sokom. Čebulo in bučke narežemo na približno centimeter široke rezine, šampinjone pa razpolovimo. Zelenjavo izmenično nabadamo na lesene palčke, ki jih nato zlagamo na pladenj. Ražniče pokapljamo z mešanico česna in limone, solimo, popopramo ter spečemo na žaru ali v pečici.

Bolezni se rojevajo v kislem okolju

Vsak izmed nas je že kdaj obležal zaradi te ali one bolezni, in prav gotovo nisem edina, ki mi med okrevanjem ni pasalo kaj dosti jesti, kajne? To, neke vrste naravno postenje, namreč, je naraven proces, ki se v telesu sproži zato, da omogoča čimhitrejše okrevanje, ki je pravzaprav posledica razstrupljanja, torej čiščenja telesa.

Ko se namreč v telesu nabirajo najrazličnejši strupi, ki jih vanj vnašamo s hrano, kozmetiko, z dihanjem, s stresom, z nezdravimi razvadami … le to počasi postaja  zakisano, in če dopustimo, da se tako stanje dalj časa nadaljuje in stopnjuje, bomo kaj kmalu dopustili razvoj neprijetnih bolezni. Kako torej poskrbeti, da bo naše telo čimmanj zakisano in posledično čimbolj zdravo?

Najprej moramo par besed nameniti pH skali, s pomočjo katere merimo kislost, oz. bazičnost določene snovi. Na njen so števila od 0 do 14. 7 predstavlja nevtralno okolje, vse kar je nad 7 je bazično, in vse pod 7 je kislo. V kemijo se prav globoko ne bomo spuščali, a vseeno naj preprosto povemo le, da pH skala pove, koliko kisika je pravzaprav v naši krvi. Ko je kri preveč kisla, v njej ne bo dovolj kisika, in temu bo seveda primerno tudi počutje in stanje vseh ostalih organskih sistemov v telesu. Vsak organ ima sicer svoj optimalni pH, a če se osredotočimo na kri, mora njena pH vrednost znašati 7,35, kar je malenkost bazično. To vrednost telo sicer nenehno kontrolira in jo ohranja, saj če se pH vrednost krvi spusti pod 7 ali dvigne nad 7,45, telo ne more več delovati.

Danes je večina ljudi preveč zakisanih, saj je nezdravo hrano z ogromno rafiniranega sladkorja, bele moke, maščob, poleg tega poje veliko mesa in mlečnih izdelkov, popije preveč alkohola, kave in drugih ‘poživil’, ter se neuspešno bori s stresom. Zakisanost organizma se najprej kaže kot utrujenost, pomanjkanje navdušenja nad življenje, razdraženost, slabše spanje, oslabljen imunski sistem. Če pa dovolimo, da postane kronična, potem smo na dobri poti k bolj resnim obolenjem, kot so rak, sladkorna bolezen, artritis, alergije … Telo se bo sicer nekaj časa prizadevalo in se bo skušalo znebiti kislin, vendar žal je to mogoče samo do neke meje. In kako lahko telo izloči kisline? Lahko jih s potom odstrani skozi kožo, jih izloči z urinom, skozi izdihan zrak, ali pa jih preprosto ‘zapakira’ kot odvečno telesno maščobo. Druga možnost pa je, da jih skuša nevtralizirati s pomočjo bazičnih mineralov, kot je na primer kalcij. Le-tega pa za to delo črpa iz kosti in zob, kar pa se že sliši ne preveč zdravo, kajne? Kako torej poskrbeti, da bo telo čimlažje ohranjalo pravilno pH vrednost in bilo tako zmožno ohranjati najboljše zdravje?

Največ lahko naredimo s pravilno, zdravo, naravno in uravnoteženo prehrano. Večina sadja in zelenjave ugodno vpliva na ohranjanje ravni pH vrednosti v našem telesu, zato je pametno, da ju v svoje jedilnike vnesete čimveč. Tu velja omeniti, da sadje, ki je kislega okusa, ne zakisa organizma, saj okus pri tem ni pomemben. Pomembno je, da po presnovi zaužite hrane v telesu ostane bazičen in ne kisel ‘prah’. Če torej želite ohranjati svoje zdravje, je dobro, da v svojo prehrano vnesete vsaj 60 % žive hrane, če pa je vaš namen v prvi vrsti čiščenje organizma in ponovno iskanje ravnotežja, potem morate odstotek žive hrane še bistveno povečati, in sicer na vsaj 80 %.

In kaj je živa hrana? To je hrana, ki je do nas prišla direktno z narave, torej ni nikakor drugače obdelana, kot zgolj nabrana in servirana. Tu seveda govorimo o sadju, zelenjavi in kalčkih. Za nekoliko raznolikosti in  za potešitev želje po bolj ‘težki’ hrani, lahko dodajate še ostalo presno hrano, kot so semena, oreščki, suho sadje in super živila, vendar z njimi ni dobro pretiravati, saj vsekakor ne pripomorejo k razkisanju organizma.

Za konec pa dodajam še preprost recept, s pomočjo katerega boste enostavno povečali vnos zelenjave.

Polnjeni paradižniki

Sestavine za eno porcijo:

• 2 velika paradižnika
• pest sveže špinače ali blitve
• ½ bučke
• ¼ čebule
• strok česna
• 1 žličko hladno stiskanega olivnega olja
• ščepec soli
• ščepec popra

Način priprave:

1. Bučko narežite na kockice, špinačo, česen in čebulo pa nasekljajte.
2. Vse skupaj dajte v večjo posodo, dodajte olje, sol in poper, ter dobro premešajte.
3. Nato odrežite vrhova paradižnikov in izdolbite sredico, ki jo dodajte zelenjavni mešanici
4. Paradižnika napolnite z zelenjavno mešanico in postrezite.

Pa dober tek!

Teja Fidler Makoter
www.presno.si

Brstični ohrovt in listnati ohrovt

Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Brstični ohrovt je namreč dvoletna rastlina. Je ena redkih rastlin, kateri pridelek bomo svežega obirali na prostem in to kar sredi zime. Njegovo močno olistano steblo, ki doseže tudi 1,5 m v višino bo v jeseni v listnih pazduhah razvil majhne brste.

Brstični ohrovt

Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Sadimo ga na razdaljo 50x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta. Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Če ga sadimo v skromno zemljo ga tekom rasti še enkrat pognojimo z rastlinsko prevrelko, nikar pa ne z lesnim pepelom, saj to povzroči, da postanejo brsti trdi.

Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov je potrebno rastlino vršičkati. Konec septembra je potrebno odstraniti temeljni brst, kar omogoča rastlini, da se razvijejo veliki, lepo oblikovani brsti.

Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od  spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. Lahko pa celo rastlino izkopljemo in jo obesimo v hladnem prostoru, tako ostanejo brsti sveži še nekaj tednov.

Poleg cvetače je najlažje prebavljiv med kapusnicami. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov. Pomaga pri koncentraciji, proti utrujenosti, dietna hrana pri hujšanju, odvaja vodo, odpravlja zaprtost, krepi imunski sistem, lase naredi bleščeče in kožo mehko.

Listnati ohrovt

Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Je zimska zelenjava, ki ni zahtevna, ima veliko vitaminov in mineralov katerih nam primanjkuje v jesensko zimskem času. Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah. Pred sajenjem vrtni zemlji primešamo kompost in preperel hlevski gnoj. Sadike sadimo na razdaljo 40x 50 cm. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Najprej začnemo obirati spodnje liste in nato srce. Liste lahko obiramo vso zimo, nekaj dni lahko obrane liste shranimo v plastični vrečki v hladilniku. Iz njegovih listov lahko pripravljamo zelenjavne juhe, enolončnice in kot dodatek testeninam.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

« Previous Page — Next Page »