Čajevec in olje čajevca ter njune zdravilne učinkovine

Čajevec je koristna rastlina, ki v resnici nima nobene zveze s čajem, je pa pravi čudež narave. Še posebej s pridom njegove zdravilne lastnosti izkoriščajo v naravni kozmetiki.

Lastnosti čajevca

Čajno drevo ali melalevka (Melaleuca sp. Myrtaceae) navkljub zavajajočemu imenu nima nobene povezave s čajem. Gre za rastlino iz družine Myrtaceae, ki raste v Avstraliji. Prvi so njegove zdravilne lastnosti poznali avstralski domačini in jih tudi s pridom uporabljali. V 18. stoletju so zdravilne učinkovine te koristne rastline predstavili kapitanu Jamesu Cooku in njegovi posadki. Čajno drevo se je sprva uporabljalo kot obkladek pri urezninah in kožnih okužbah. Na poškodovane površine so domačini polagali maso iz zmečkanih listov čajevca, s čimer so razkužili področje.

Kasneje je postalo priljubljeno tudi eterično olje čajevca, pri katerem je protimikrobno delovanje zdravilnih učinkovin v tej rastlini še toliko bolj očitno. Čajno drevo gojijo v Avstraliji na plantažah. Visoko je do 7 metrov in v naravi raste na topli vzhodni obali Avstralije. Ustrezajo mu nekoliko močvirnati pogoji. Poznamo več vrst čajevca, in sicer M. leucadendron, ki je vir eteričnega olja cajeput, M. viridiflora in M. quinquenervia, ki sta vira olja niaouli, ter M. alternifolia, ki se pogosto uporablja v parfumski in kozmetični industriji. Vse vrste čajevca imajo več slojev belkastega, papirnatega lubja in obilna smrečicam podobna socvetja, ki dišijo po medu. Vsa drevesa so izjemno bogata z nektarjem. Raziskava iz 20. let prejšnjega stoletja je pokazala, da ima olje čajevca trinajstkrat večjo antiseptično moč kot karbolna kislina, ki so jo takrat uporabljali za razkuževanje.

Zdravilne lastnosti čajevca

M. alternifolia je vir zeliščnih zdravil. Uporabni so njegovi listi in vejice, iz katerih se naredi eterično olje. Znanstvene raziskave so potrdile, da eterično olje čajnega drevesa lahko protimikrobno učinkuje proti številnim pogostim bakterijam in virusnim ter glivičnim organizmom. Zaradi razkužilnih učinkov eterično olje čajevca danes veliko uporabljajo v kozmetiki kot sredstvo za zdravljenje mozoljev, vnetij dlesni, glivičnih okužb nog. Klinične preiskave so potrdile, da je učinkovitost zdravljenja z eteričnim oljem čajevca primerljiva z nekaterimi konvencionalnimi zdravljenji. Eterično olje čajevca je neprecenljivo pri zdravljenju manjših ran, okužb, ureznin, pikov, lasnih ušeh ter aknasti koži. Če ga vdihavamo, pomaga zdraviti vneto grlo, kašelj ter vnete sinuse.

Kopel z nekaj kapljicami eteričnega olja pomaga pri zdravljenju vnetega mehurja, sečnih boleznih in Candide Albicans, ki povzroča srbečico. Zdravi tudi razna glivična obolenja spolovil, psoriazo, pomaga pri zdravljenju vnetih dlesni in obzobnih tkiv ter neguje mastne lase in lasišče s prhljajem. Učinkovine v čajevcu imajo tudi nekaj stranskih učinkov. Nosečnice in doječe matere naj se uporabe čajevca izogibajo. Nerazredčeno olje čajevca je izjemno močno in lahko povzroči pekoč občutek in rdečico na občutljivi koži. Če sodite med ljudi, katerih koža je občutljiva, uporabljajte le olje čajevca, raztopljeno v kakšnem drugem olju, na primer olivnem. Posebno pozorno uporabljajte olje čajevca na predelih v bližini oči. Tudi kadar si z raztopino izpirate usta, pazite, da vam kakšna kapljica ne zaide v oko. Prav tako raztopine olja čajevca ne smete zaužiti, saj povzroča drisko, bruhanje, zaspanost, zmedenost, slabo koordinacijo in celo komo. V primeru, da opazite katerega od naštetih znakov, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Če ste nagnjeni k alergijam, uporabo čajevca preverite tako, da nanesete kapljico na majhen del kože. V primeru, da se bo razvila alergična reakcija, olje čajevca ne uporabljajte.

Čajevec v kozmetiki

Čajevec je eno od najbolj učinkovitih naravnih zdravil proti aknam in mozoljem. Trikrat na dan nanesite na mozolj kapljico čajevca. Na ta način boste preprečili vnetje kože okoli mozolja in pospešili celjenje. Raziskave so pokazale, da je 5-odstotno olje čajevca proti aknam prav tako učinkovito kot 5-odstotna raztopina benzoil peroksida, ki se običajno uporablja v boju z aknami. Olje čajevca je odličen pripomoček za ljudi, ki trpijo zaradi obilnega znojenja. Na problematična mesta nanesite eterično olje čajevca, ki bo uničilo bakterije ter vas odišavilo s prijetnim vonjem. Glede na to, da so neprijetne vonjave lahko znak resnejših zdravstvenih težav se pri dlje trajajočih problemih posvetujte z zdravnikom.

Z mešanico enake količine olivnega olja in olja čajevca se lahko znebite nadležnega herpesa. Mešanico nanašajte na herpes od dva- do trikrat na dan. Z oljem čajevca odpravimo tudi glivične okužbe nohtov. Enkrat ali dvakrat na dan nanesite kapljico ali dve na razbarvane nohte. Izberite čas po kopanju, ko je koža še posebej mehka. Nedavna raziskava je pokazala, da ima olje čajevca enak učinek kot protiglivično zdravilo na recept. Olje čajevca je odličen dodatek zobni pasti, saj očisti usta bakterij in jih osveži. Številni šamponi vsebujejo čajevec po zaslugi njegovega delovanja proti prhljaju.

Recepti za pripravke iz čajevca

Za čiščenje kože
Kožo bo očistila vroča kopel, v katero boste dodali 3–5 kapljic eteričnega olja čajevca. Pomaga odpraviti mozolje in številne druge probleme s kožo. Kopel si pripravite enkrat na teden.

Proti prhljaju
Razredčite sedem kapljic olja čajevca z žlico olivnega olja. Sredstvo nanesite na lasišče in pustite čez noč. Nekaj kapljic čajevca lahko dodate tudi šamponu.

Pripravek proti slabemu zadahu
Olje čajevca se lahko uporablja kot ustna vodica, saj je naravno zdravilo za slab zadah. Pomaga tudi pri ustnih vnetjih, kandidiazi, kariesu in vnetih dlesnih. Zmešajte 3 kapljice olja čajevca v skodelici vode. S takšnim pripravkom spirajte usta trikrat na dan. Pazite, da ne boste pogoltnili tekočine.

Zdravilni čaji za večjo odpornost

Med zdravilnimi zelišči je kar nekaj takšnih, ki pozitivno delujejo na naš imunski sistem. Eden od takšnih je na primer ameriški slamnik, ki ima še posebej ugoden učinek, če ga zmešamo z nekaj pelina in poprove mete. Obrambne sposobnosti organizma krepi tudi vrtna ali divja materina dušica in lipa.

Čaj iz ameriškega slamnika

Čaj naredimo iz enakih delov ameriškega slamnika, pelina in poprove mete. Pripravimo ga tako, da 2 žlički mešanice prelijemo z ¼ litra tople vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo 2 tedna po 3 skodelice na dan pred jedjo.

Čaj iz materine dušice

Iz dveh žličk zelišča, ki jih prelijemo z ¼ litra vode, naredimo čaj. Namakamo 10 minut. Pijemo dva tedna po trikrat na dan. Terapija s čajem materine dušice naj se začne v začetku jeseni.

Lipov čaj

2 žlički lipovih cvetov prelijemo z ¼ litra vrele vode. Namakamo 10 minut. Čaj pričnemo piti jeseni ali spomladi. Pijemo po 1 skodelico na dan. Terapija naj traja 3 tedne.

Bezgov čaj

Stresite od 2 do 5 gramov posušenih bezgovih cvetov v skodelico vrele vode. Namakajte 10 minut, nato odcedite. Popijte vsaj 3 skodelice na dan.

Kako okrepiti imunski sistem?

Imunski sistem je naš obrambni mehanizem. Ljudje so se vedno, skozi tisočletja zdravili na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so imele svoj izbor zdravilnih praks.

Čeprav je o tem ostalo zapisanega razmeroma malo, pa smo dandanes lahko srečni, da se je ohranilo kar nekaj informacij o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci. Obenem pa je to znanje lahko svarilo, kako daleč se je današnji svet odmaknil od naravnega načina zdravljenja in zdravega življenja.

Imunski sistem

Pojav aidsa pred dvema desetletjema je opozoril, kako pomembni so obrambni sistemi našega organizma, človek pa je ponovno pomislil tudi na obstoj in pomen mehanizmov samozdravljenja. Prisiljeni smo bili učiti se in raziskovati naravo te notranje obrambe, kako deluje, kaj jo krepi in kaj jo slabi.

Mikroskopska slika kapljice krvi zdravega človeka nam razkrije, da se v njej nahaja nekako 99% rdečih in 1% belih krvnih telesc, povedano bolj učeno – v povprečju okrog pet milijonov rdečih krvničk in sedem tisoč belih krvničk na kubični milimeter krvnega vzorca. Bela krvna telesca so vojaki imunskega sistema oziroma njegovi stražarji, katerih naloga je oprezanje za sovražnikom, ga najdejo in čimprej uničijo. Če se opisa obrambnega sistema lotimo samo zelo rahlo, povejmo, da vsebuje naš imunski sistem tudi limfocite B, limfocite T in makrofage. Limfociti B na primer proizvajajo protitelesa, ki zelo natančno nevtralizirajo posamezne antigene ali tuje celice. Na televiziji je bilo prikazanih že kar nekaj oddaj, ki zelo nazorno prikazujejo, kaj se v primeru vdora mikrobov ali pa poškodbe natančno dogaja. Ta obrambni sistem, ki ga pravzaprav sploh ne poznamo, je naravnost fantastičen.

Prekoračil bi okvir tega poenostavljenega pregleda delovanja imunskega sistema, če bi našteval še druge funkcije in pomembne dejavnike ter na primer opisal delovanje sekundarnih imunskih organov, kot so limfne žleze, vranica, mandlji, slepič in posebne bezgavke v črevesnih membranah. Raje zapišem nekaj besed o povsem drugem zornem kotu zdravljenja in samozdravljenja, ki izhaja iz spoznanj marsikaterega znanstvenika, ki je tej tematiki morda posvetil celo svoje življenje, pa tudi iz moje lastne dolgoletne prakse. Kot zdravnik in zdravitelj sem namreč prišel do spoznanja, da niso daleč od resnice tisti, ki pravijo, da srečen človek ne zboli za hujšimi boleznimi. Ravno nasprotno pa imajo hude težave z organizmom tisti ljudje, ki so po naravi tihi, sramežljivi, zadržani in zaprti vase, ki ne pokažejo svojih čustev in – kar je najbolj škodljivo – vsa svoja razburjenja in vznemirjenja potlačijo globoko v sebi.

Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.

Kaj je imunski sistem?

Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.

Nasprotniki imunskega sistema

Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.

Kako ohraniti zdravje

Kdor je odločen za svoje zdravje in počutje napraviti kaj konkretnega, ni obsojen na samo zoprne stvari. Ravno nasprotno je čisto mogoče, da svoj imunski sistem krepimo na naraven način. Na ta način nam lahko uspe medsebojno povezati ljubezen, spoštovanje samega sebe, smeh, užitek, rekreacijo, sprostitev in svobodno samoizražanje. S tem se poti do zdravja že močno prepletajo s ciljem samim – zdravljenjem in zdravim življenjem. Če naj bi se počutili dobro in pri tem ostali zdravi, se moramo odločiti, da bomo na življenje gledali pozitivno, predvsem seveda zaradi tega, ker je naš pogled na svet, ljudi in situacije, v katerih se znajdemo na svoji poti, vedno stvar naše lastne izbire. Če se ne držimo tega, si sami povzročamo izgubo energije, stresne in drugačno negativne situacije, vse to pa sčasoma ali pa ob posebnih pogojih privede do slabšanja imunskega sistema ter s tem do pojava bolezni.

Zdravila rastejo v naravi

V času, ko se vedno bolj oddaljujemo od naravnega načina življenja in se širijo ter množijo bolezni, izhajajoče iz nepravilnega odnosa do zdravja in življenja, človeštvo išče načine, kako se ubraniti boleznim in ohraniti zdravje, za kar danes porabi ogromne denarje. Pri tem pa pozabljamo na zdravila in zdravilne rastline, ki jih lahko najdemo kar na travniku. Ne smemo namreč pozabiti, da so se ljudje znali pozdraviti že v starih časih in da si živali tudi danes same najdejo zel, ki jim koristi v primeru rane ali bolezni. Znanje o zdravilnih močeh rastlin je zelo staro, danes pa lahko zaradi izboljšanih tehničnih možnosti in spoznanj sodobne znanosti natančno določimo učinke zdravilnih rastlin. Glavni namen teh rastlin je vzpodbuditi lastno telesno in naravno zdravilno sposobnost tako, da telo uravnovesijo in očistijo. Približno polovica moderno izdelanih zdravil ni nič drugega kot umetna različica rastlinskih sestavin in učinkovin. Tudi “čudežna” tabletka aspirin je v principu izdelana iz izvlečkov tradicionalnih zdravilnih zelišč.

Ne glede na to, da je lista zdravilnih zelišč izredno obširna in je o njej mogoče najti veliko priročne in uporabne literature, predstavljam samo za ponazoritev nekaj “zdravil”, ki so nekdaj pomenila okostje zdravilske prakse, danes pa o njihovem pomenu in zmožnostih vemo bore malo ali pa nič. “Saj ni res … pa je, “ bi lahko imenovali spoznanje, ki nas spreleti, ko uvidimo, da nekaj, kar poznamo iz vsakdanje prakse, deluje zdravilno.

Če naribano jabolko in cimet pomešamo skupaj ter počasi žvečimo, naša slina in cimet sestavita “zdravilo”, ki krepi in ogreva telo, ki preprečuje in lajša prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, preprečuje in zdravi gripo, katar, vročino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, nožničnemu vnetju, glivičnih okužbah in še in še. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali že pred več tisoč leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razširila po vsej zemeljski obli.

Oves

Oves spada med najboljša zdravila za obnavljanje živčnega sistema in nam je lahko v veliko pomoč v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Uporaba ovsa v prehrani znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi, vzpodbuja delovanje ščitnice, pomaga pri impotenci, predstavlja krepčilo za maternico, uravnava nivo estrogena ter zdravi hemoroide in krčne žile. Oves je čudovito hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, železa in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moči. Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado (oves namakamo v vodi 24 ur). Ker izredno dolgo zadržuje temperaturo, ljudje prepraženo zrnje ovsa ponekod še dandanes uporabljajo za pregrevanje. Oves spada med eno od najstarejših krepčil tako za človeka kot tudi za žival.

Zelje

Zelje je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu. Stari Egipčani so ga cenili do te mere, da so v njegovo čast postavili tempelj, v starem Rimu pa je zelje veljalo za vsesplošno zdravilo in krepčilo. Mornarji so zelje skozi stoletja uporabljali za preprečevanje nastajanja skorbuta. Surovo zelje slovi kot eno od najboljših čistil za kri in kožo, pri čemer odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, poleg tega pa zdravi glavobol (“mačka”), obnavlja moč pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno.

Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica železa. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkužilno – dihala, celi razjede, čisti kri in koristi jetrom.

V svetu je zelje v uporabi tudi kot zunanja obloga, in sicer pri celjenju ran, opeklinah, turih, podplutbah, razjedah in mozoljih ter kot protivnetno sredstvo za otekle sklepe.

Sir Frank Macfarlane Burnet, Avstralec in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1960, ki je deloval predvsem na področju imunologije, je med drugim ugotovil, da utegne v našem telesu vsak dan kar 100.000 celic postati rakavih, vendar pa se to ne zgodi, saj jih naš imunski sistem pravočasno uniči. Poraja se torej vprašanje, zakaj bakterije in virusi, prisotni v naravnem okolju in vsepovsod okoli nas, povzročijo bolezen samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Poleg tega jih povzročajo v nekem obdobju ali pa pod določenimi pogoji, sicer pa ne. Od teh znanstvenih dognanj je do razmišljanja o zdravem načinu življenja samo še korak.

In kaj kot zdravnik in zdravitelj priporočam za izboljšanje zdravja in počutja? Sam na prvem mestu meditiram, tistim pa, ki te tehnike še ne obvladajo, pa priporočam, da si vzamejo čas za izklop iz vsakodnevnih aktivnosti in umik od zunanjega sveta, saj sta med najbolj verjetnimi vzroki za pogosta in neobvladljiva obolenja kriva prenaprezanje ter prevelika izpostavljenost stresu, kateremu pa se v vsakodnevnem hitenju vse težje in težje izognemo.

dr. Drago Smiljanić

Naredite si svoj alojin gel

Sveže pripravljen gel iz aloe vere je najbolj učinkovit pri odpravljanju infekcij in celjenju opeklin kot kupljeni pripravki.

Potrebujete:

• 60 g olupljenih in narezanih listov aloe vere
• 1000 mg vitamina C v prahu
• 800 enot olja vitamina E
• žličko eteričnega olja sivke

 

Sestavine v mešalcu temeljito premešajte. Ohladite v hladilniku. Premažite opekline. Preostanek mase lahko hranite v hladilniku, kjer bo ostala sveža do 2 meseca.

Gabez

Gabez (Symphytum officinale L.) je zdravilna rastlina s črno korenino, ki je podbna repi, velikimi in širokimi listi ter zvončastimi belimi ali rahlo vijoličnimi ali roza cvetovi. V zdravilne namene se gabez uprablja kot zunanje zdravilo po vsej koži, uporablja pa se pri oteklinah zaradi zvinov, zmečkaninah in modricah, povrhnjem vnetju ven ter vnetjih kože ter proti glivicam.

Opozorilo: Ker že ena sama  skodelica čajnega napitka vsebuje okoli 8 miligramov pirolizidinskih alkaloidov, njegova učinkovitost ne odtehta tveganja, ki ga prinaša strupenost zaradi vnosa teh strupenih snovi v telo.

Ravno zaradi tega gabez ni sprejemljiv za notranje zdravljenje sluzničnih vnetij, želodčne in dvanajstnične razjede in drugih notranjih in prebavnih težav, prav tako pa tudi ni primeren za zdravljenje zunanjih ran, čeprav spodbuja rast celitvenih celic, skrči tkivne površine, ustavi krvavitev, blaži skelenje in pomaga pri razkuževanju rane.

Iz gabeza lahko naredimo mazilo ali tinkturo.

Gabezovo mazilo

20 dkg svežih gabezovih korenin scvremo na maščobi ravno toliko, da porumenijo, nato jih ohladimo in pustimo stati čez noč, zjutraj pa jih pogrejemo in precedimo. Mazilo hranimo v čistih lončkih. Rok uporabe mazila je 1 leto.

Gabezova tinktura

20 dkg sveže gabezove korenine + 1l žganja (nad 50 % alkohola), pustimo stati 3 tedne in nato precedimo.

Na vrtu sta gabez in koprive szelo učinkovito sredstvo proti ušem (uporabno 12 ur, ne več), nato lahko mešanico uporabimo kot gnojilo

Neem (Nim) – čudo sveta iz ljudskega zdravilstva

Ali poznate Neem (Nim), ki je ena izmed sestavin bazičnega prahu? Neem velja za čudo sveta in je zadnjih nekaj let najbolj raziskovana rastlina na svetu in je zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti največkrat uporabljena sestavina v Ayurvedski medicini.

Neem deluje antiseptično in antibakterijsko. Ima neverjetno veliko zdravilnih lastnosti, kot so: izboljšuje telesno odpornost, razstruplja telo, čisti kri, deluje protivnetno, lajša in odpravlja prebavne težave. Ugotovljeno je, da preprečuje in blaži sladkorno bolezen ter ugodno deluje kot preventiva rakavim obolenjem. Pomaga pri alergijah, revmatičnih obolenjih, žolčnih kamnih, malariji, pozitivno vpliva na vid, predvsem pa ugodno vpliva na kožo, lase in nohte. Odpravlja akne, luskavico in ekceme, ter zdravilno vpliva na kožne bolezni.

Prve zapise o uporabi nima lahko zasledimo v starodavni vzhodnoindijski kulturi Harrapa, kjer so to rastlino že pred 5000 leti dodajali v različna zdravilna in lepotilna sredstva. V ajurvedski medicini, ki je več tisoč let stara metoda zdravljenja, uporabljajo nim kot eno od osnovnih sestavin svoje lekarne.

Zdravilne lastnosti nima so opevane tudi v najstarejših spisih, napisanih v sanskrtu (najstarejši jezik). Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je nim sestavni del domače lekarne. Nim je tudi naravni ne-toksični repelent.

Zahodni zdravniki so imeli nim za ljudsko zdravilo. Danes pa ugotavljajo, da je nim močno in varno sredstvo pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav. Še posebej je privlačen, ker nima stranskih učinkov. Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo trditve zdravilcev ajurvede, da je nim zelo koristna rastlina, ki pomaga pri reševanju cele vrste zdravstvenih težav…

• Nim izboljšuje telesno odpornost in znižuje tesnobo in stres
• Nim razstruplja telo(sprošča T limfocite, ki preprečujejo infekcije)
• Nim čisti kri in dobro vpliva na vse bolezni srca
• Nim deluje protivnetno (bradavice, glivice, luskavica, dermatitis, odprte rane, akne, maligni melanom, herpes,…)
• Nim uničuje plesni in glivice :

1. Trichophyton – atletsko stopalo
2. Epidermophyton – koža, nohti…
3. Microsporum – lasje
4. Trichosporon – prebavni trakt
5. Geotrichum -bronhiji, pljuča, sluznice…
6. Candida – usta, pljuča, črevesje, vagina…

• Nim lajša in odpravlja prebavne težave (želodčne rane, zaprtost, driska, refluks, napihnjenost…)
• Nim preprečuje in blaži sladkorno bolezen
• Nim je preventivno sredstvo proti rakavim obolenjem
• Nim ugodno vpliva na kožo, lase in nohte
• Nim pomaga proti alergijam (pršice, cvetni prah, hrana, živali…)
• Nim  pomaga proti revmatičnim obolenjih (preprečuje nabiranje kislin v sklepih…)
• Nim je odličen proti žolčnih in ledvičnih kamnih
• Nim je preventivno sredstvo proti malariji (uničuje parazite, odganja komarje…)
• Nim pozitivno deluje na vid
• Nim intenzivno učinkuje proti parazitom, glivicam, proti bakterijsko in proti virusno (afte, paradontoza…)
• Nim se uporablja tudi kot čistilno in razkuževalno sredstvo, ter kot naravni pesticid
• Nim deluje kot naravni antibiotik in insekticid, brez stranskih učinkov !!!

Moderne raziskave potrjujejo tradicionalno uporabo Nima. Vpliva na razmnoževanje virusov in jim hkrati onemogoča napad na gostitelja. Deluje tudi na navadnen prehlad. Nim močno krepi imunski sistem. Znanstveniki še niso pojasnili delovanja Nima, enotni pa sogled tega, da že po nekaj zužitjih okrepi celostni in celični imunski sistem, istočasno pa uniči ali upočasni rast mnogih neprijaznih organizmov kot so bakterije, virusi in gube. Ker čisti zrak in deluje antibakteriološko je nepogrešljiv pri bolnikovi postelji. Starodavni zdravilci z Nimom zdravijo tudi epilepsijo, diabetes, prebavne motnje, malarijo, razne črevesne in trebušne zajedalce, opekline, žolč. Prvi dve knjigi o Ayurvedi Caraka Samhita in Susruta Samhita (stari več kot 2000 let) vsebujeta več kot sto načinov uporabe Nima. Nimovi produkti niso strupeni človeku in toplokrvnim živalim. Ne onesnažujejo okolja.Uporaba Nima kot insekticida nima nobenih stranskih učinkov.

Neem je čudež narave

Ne glede na duhovna prepričanja Indijcev, pa dokazujejo vso tradicionalno rabo neema v ajurvedskih zdravljenjih. Ne le da učinkuje v čisto vseh naštetih primerih, o katerih ste si ravnokar prebrali, pač pa preprečuje in blaži sladkorno bolezen in raka. Ko v telesu “sreča” rakave celice, se v njem sproži mehanizem, po katerem te celice naravnost napade in jih ubije. Strokovnjaki temu pravijo “program celične smrti”. V resnici s tem programom oboroži imunske celice našega telesa, ki potem napadejo vsiljivce. Raziskave so potrdile, da izdeluje encim, ki vpliva na celice, ki povzročajo raka na pljučih, želodcu, koži, prostati in prsih. Na nekatere rakave celice pa njegov vpliv še preverjajo. Jačanje imunskega sistema je ena izmed neemovih najpomembnejših prednosti, saj s tem celostno pomaga telesu.

Presenetljivo pa je tudi to, da je neem lahko zelo dobra kontracepcija. Zdrava različica kontracepcijskih tabletk se je namreč pojavila kot sredstvo proti zanositvi za – moške! Že v osemdesetih so ugotovili, da moški, ki so te tablete jemali mesec dni neprekinjeno, niso zaplodili otrok. Enako se je izkazalo za ženske, ki so ga kot kontracepcijsko sredstvo uporabljale že veliko poprej. Še več kot to – učinkovito brani pred spolno prenosljivimi boleznimi. Najboljše od vsega pa je to, da izjemna učinkovina, ki jo uporabljajo tudi za bazični prah, nima nobenega stranskega učinka. Kaj si sploh lahko boljšega želimo od zdravilnih učinkovin?

Bazični prah, katerega sestavina je tudi Neem,  bo pomoril bakterije, glive in toksine znotraj, tam, od koder prihajajo.

Lubje, listje, olje

Lubje ima grenak, hladen in trpek okus. Tradicionalno so ga uporabljali (in ga še vedno) za zdravljenje utrujenosti, neravnovesja v kapha doši (po ajurvedskih načelih določen tip telesa), vročine, zajedavcev in pomanjkanja apetita. Ker je izjemno antiseptičen, lahko zelo dobro celi tudi rane. Najbolj pogosta uporaba neemovega lubja pa je za čiščenje zob. Nekdaj so kar odlomili vejico in jo žvečili. Trpka značilnost lubja je preprečevala krvavenje dlesni in razpadanje zob ter popravila zadah veliko pred zobno pasto.

Že v ajurvedskih besedilih je listje zapisano kot čudežno zaradi učinka, ki ga ima na kožo. Deluje antiseptično, antiglivično in protivnetno in je zato izjemno učinkovito v boju proti ličajem, ekcemom in aknam. Po ajurvedski tradiciji so liste drobili in jih mešali v pasto, ki so jo potem nanašali naravnost na rane, razjede ali druge kožne bolezni. Iz telesa prečiščuje strupe in toksine, čisti kri in nevtralizira škodljive proste radikale. Hkrati so njegovi listi tudi hranilni za lase in nohte. V Indiji še dandanes okrog bolnikove postelje potresejo liste neema in vejico obesijo nad njegovo posteljo. Zrak, ki gre skozi liste, se očisti bakterij in virusov in tako listi pomagajo dezinficirati prostor in preprečujejo širjenje bolezni.

S stiskanjem plodov pa pridobivajo olje, ki se, tako kot listi, uporablja za zdravljenje kožnih težav. Še posebej učinkovito je pri zdravljenju naglavnih uši in prhljaja, če pa ga uporabljate v aromaterapiji, ustvarja učinek očiščevanja. Nekdaj so ga uporabljali celo za zdravljenje tetanusa. Olje je navadno rdeče (ali v podobnih odtenkih) barve in ima vonj po česnu in arašidih. Ne uporablja se za kuho, pač pa samo za zdravljenje in v kozmetične namene. Zadnje čase dokazujejo, da pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih in pozitivno vpliva na vid.

Ajurvedska zgodovina

Beseda neem izhaja iz sanskrtske besede nimba in je znana kot sarva Roga Nivarini, kar v prostem prevodu pomeni “zdravilo za vse bolezni”. Ajurvedske razprave v sanskrtu, zbrane med šestim stoletjem pred našim štetjem in šestim stoletjem našega štetja, pogosto omenjajo neem. Rastlina je bila zelo tesno povezana z življenjem Indijcev, saj so ji zaradi njenih antiseptičnih lastnosti pogosto rekli tudi “spremljevalka od zibelke do groba”. Otroke so kopali v neemovi vodi, jih mazali z neemovim oljem in nad njihove posteljice obešali njegove liste, medtem ko so ga kmetje uporabljali za zaščito zemlje, za njeno oživitev in za odganjanje škodljivcev.

Tradicionalno so ga uporabljali kot antiseptik za boj proti virusom in bakterijam, priporočljiv pa je tudi za bolezni sečil, težave z drisko, povišano telesno temperaturo, kožne bolezni, opekline in malodane vse vnetne bolezni. Ko so moderne raziskave potrdile domneve o izjemnih učinkovinah, ki se skrivajo v tem izjemnem drevesu, sta po njegovih listih začeli segati tudi sodobna kozmetika in farmacevtska industrija.

Zdravilno zelje

Vse več raziskav potrjuje zdravilne učinke zelja, zeliščarji pa ga prav tako uvrščajo tudi visoko na lestvico zdravilnih rastlin. V ljudski medicini so ga že stoletja uporabljali za krepitev imunskega sistema, in za razstrupljanje telesa.

Ponekod so zelje uporabljali tudi proti želodčnim in prebavnim težavam in pa kot obkladke za rane, ture ter žulje. Znanstveniki so tudi dokazali, da fitocincidi v zelju delujejo rahlo protivnetno, zato zeliščarji še danes priporočajo polaganje svežih listov zelja na poškodovano kožo.

Vitamini in minerali v zelju

Zelje je polno vitaminov, mineralov, vlaknin, omega-3 maščobnih kislin, fermentov in fitonutrientov ter mnogih drugih zdravih sestavin. Če pojemo 300 gramov svežega ali kislega zelja, poskrbimo za vnos dnevno potrebne količine vitamina C, saj ga zelje vsebuje toliko kot limona ali pomaranča, rdeče zelje pa vsebuje kar šestkrat do osemkrat več vitamina C.

Zelje proti raku

Številne raziskave zadnji let dokazujejo, da fitonutrienti v zelju ne zavirajo samo delovanja prostih radikalov, ki lahko v preveliki količini poškodujejo celično membrano, temveč so tudi dober antioksidant, zato je hrana, pripravljena iz križnic, kamor spada tudi zelje prava zdrava prehrana za preprečevanje in zdravljenje raka.

Če zelje dobro prežvečimo, v telesu sprožimo zapleten kemični proces, kjer se s pomočjo encima mirozinaza zeljne učinkovine imenovane glukozinolati v telesu metabolizirajo v izotiocianate. Pri tem procesu nastajajo tudi učinkovine za boju proti raku kot so: fitokemične molekule sulforafana in indolov,  za katere pravijo da so nepremagljivi v boju z rakastimi delci, zato jih uvrščajo med najboljše kemoterapevtike na svetu.

Svež sok iz zelja pa je tudi odlično razstrupljevalno sredstvo, ki ugodno deluje na želodec in prebavni trakt, krepi imunski sistem in pomaga pri odpravljanju čira na želodcu. Sok moramo popiti vedno svež in na prazen želodec, en deciliter trikrat na dan.

Čajevec

Čajevec je vrsta drevesa, ki se kot grm najdlje goji na Kitajskem, kjer so čaj pili že v 6. stoletju. Zdravilne učinkovine čajevca so poznala že stara ljudstva, ki so liste čajevca uporabljali za zdravljenje raznih pikov, ugrizov, opeklin, vreznin in raznih kožnih obolenj.

V Evropi so čajevec začeli gojiti v 17. stoletju po priporočilu holandskih zdravnikov, ki so odkrili, da krepi duševne zmožnosti. V današnjih časih ga pridelujejo tudi po celem svetu v deželah z milejšo in deževno višinsko klimo in v tropskem in subtropskem pasu.

Za izdelavo pripravkov iz čajevca so najprimernejši mladi listi, eterično olje pa se pridobiva s parno destilacijo iz listov čajevca. Za zeleni čaj liste čajevca takoj posušijo. Zeleni čaj je brez vonja, pri črnem čaju pa liste prej fermentirajo, da dobi blag vonj. Nekateri zeleni čaj pijejo namesto kave, saj ima poživljajoče učinke na telo, ker vsebuje kofein (tein), v manjši količini pa tudi teobromin in teofilin.

Med zdravilne učinke čajevca sodijo zaviranje driske, blaženje vnetja na koži in sluznici, na zaprtje vpliva tudi teofilin, ker deluje kot diuretik, kar pomeni da žene na vodo, zaradi česar se odtegne voda iz črevesja in se izsuši blato. Fenolne spojine čajevca naj bi ščitile ožilje, preprečevale nastajanje prostih radikalov med presnovo in preprečevale rakotvorne učinke snovi v telesu.

« Previous Page — Next Page »