Zelišča so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Zeliščni kotički so tako ponos marsikaterega vrta in zakaj ne bi postali tudi ponos naše kuhinjske okenske police?

Pomlad in poletje sta letna časa, ko nabiramo največ zdravilnih rastlin, saj v jeseni izkopavamo le določene korenike.

Že ime pove, da imajo zdravilne rastline v svojih delih razne zdravilne snovi, zaradi katerih jih uporabljamo v zdravilstvu.

Aprila je pravi čas za sajenje poprove mete. To zelišče bo vaš vrt prijetno odišavilo, izvrstno prekrilo prazne površine in odgnalo nekatere škodljivce, vas pa bo razveseljevalo s svežim začimbnim okusom in zdravilnimi lastnostmi.

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se raz-krojevalno delo najrazličnejših kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo.

Čeprav je življenje rastline komaj vidno, vendarle deluje njen organizem ves čas, ko rastlina živi. V rastlini se pretakajo rastlinski sokovi.

Kislo zelje ne sme manjkati v zdravi prehrani, dolgo pa že vemo, da ugodno in pozitivno vpliva na naš celotni organizem. Kislo zelje so že v starih časih uporabljali pri nekaterih boleznih in težavah.

Gozdni repinec (Arctium lappa Asteraceae) ponovno postaja priljubljen kot zelenjava, pa tudi kot tradicionalna zdravilna rastlina. Na severni polobli ga imajo za plevel, ki dobro raste na grobih tleh in sončnih legah.

Čaj pripravimo iz svežih ali posušenih zdravilnih rastlin oziroma zelišč. Merica za eno skodelico je 5 do 10 g, to je približno ena zvrhana čajna žlička.

Čajevec je koristna rastlina, ki v resnici nima nobene zveze s čajem, je pa pravi čudež narave. Še posebej s pridom njegove zdravilne lastnosti izkoriščajo v eko kozmetiki.