Pomagajmo dvoživkam

V začetku marca bodo žabe, krastače in pupki ponovno pričeli svojo vsakoletno selitev iz prezimovališč v mrestišča. Kot nekateri že veste, na veliko odsekih po Sloveniji njihovo pot prečka zelo prometna cesta in brez naše pomoči večina dvoživk konča pod kolesi.
Zato bomo poskusili na čim več črnih točkah organizirati akcijo Pomagajmo žabicam. Utrinke z lanske akcije društva Žverca v hrašah ki je bila več kot uspešna (prenesli so približno 8500 dvoživk) in ostale informacije ter navodila, lahko spremljate na Facebook strani Pomagajmo žabicam.

Dvoživke ponekod prečkajo cesto čez dolge odseke cestišča. Pomagamo jim tako, da jih prenesemo na drugo stran ceste in jih nekaj 10 metrov od ceste previdno stresemo iz vedra na travnato površino. Pot proti mrestišču nadaljujejo same. Akcija traja približno 14 dni, vsak večer od 17. do 21. ure. Oglejte si tudi zemljevid lokacij akcij po Sloveniji.

Priporočena oprema prostovoljcev vsebuje dežni plašč, vedro, škornje, dobro svetilko ter odsevni jopič.

Vsi, ki bi bili pri akciji pripravljeni sodelovati, se nam prosim pridružite tudi na naši Facebook strani, za lažje obveščanje.

O začetku ter poteku akcije vas bomo redno obveščali na portalu Bodi Eko in na Facebooku. Za vsa morebitna vprašanja o akciji smo vam na voljo na tudi na Eko Forumu v rubriki Pomagajmo dvoživkam.

Naj dodamo še to, da je pobiranje žabic tudi preverjeno najboljša večerna rekreacija na prostem v zgodnjespomladanskem času. In seveda tudi izredna priložnost od blizu spoznati več vrst prekrasnih dvoživk, ki zaenkrat še krasijo naš planet.

Žabe, ki so jih ponovno odkrili

Znanstveniki, ki raziskujejo gozdove Haitija, so bili nemalo presenečeni, ko so odkrili ne eno, ampak kar 6 vrst žab, ki so veljale za že izumrle.
Žabe so poleg ducata drugih živalskih vrst, ki so že nekaj desetletji proglašene za izumrle živali našli specialisti za dvoživke iz mednarodnega inštituta Conservation International.

Glede na to, da od poplav naprej slišimo iz Haitija same slabe novice, je to še posebej razveseljivo poleg dejstva, da živali niso izumrle.

Krastače lahko zaznajo potres

Raziskovalci na The Open University so poročali, da je v 96% primerov samec krastače zapustil svoj teritorij pet dni pred potresom v L’Aquila v Italiji.

Parišče teh opazovanih krastač pa se je nahajalo 74km od epicentra. Prav tako se je število žab, ki so se parile v teh treh dneh pred potresom zmanjšalo na nič. Posledično pa na tem mestu niso našli tudi nobenih potomcev.

Razmnoževališča imajo po navadi pod kontrolo samci, ki navadno ostanejo tam dokler se ne izležejo paglavci. Sprememba vedenja pri krastačah pa je povezana z spremembami v ionosferi, ki je najvišje ležeč elektromagnetni sloj v zemeljski atmosferi.

Na vedenje krastač pa ne vplivajo le ti valovi ampak tudi lunine mene in sprememba vremena. Študije namreč kažejo, da se številom krastač na razmnoževališčih poveča ob polni luni.

Ta študija je bila ena izmed prvih, ki je dokumentirala takšno vedenje živali pred med in po potresu.

Tudi žabam grozijo podnebne spremembe

Žabam zaradi klimatskih sprememb morda grozijo težki časi, saj se ne morejo tako hitro prilagoditi na spremembe temperature.

Znanstveniki, ki so zadnje desetletje zbirali podatke paglavcev iz 50,000 območij, kaže na to, da dvoživke ležejo svoja jajca prej, zaradi višjih temperatur.

Žabe se bodo tako morale preseliti višje proti severu, saj se drugače ne bodo znale spopasti z urbanim okoljem in višjimi temperaturami. To pomeni, da bo vsako leto umrlo na milijone žab pod kolesi avtomobilov, prav tako pa jim bo zaradi izsušitev mokrišč in vse več urbanih področij zmanjkovalo prostora za bivanje, zaradi česar jih bo umrlo še več.

Podatki tako kažejo, da bi se morali paglavci v prihodnjih desetletjih izleči 30 dni prej, vendar pa njihova prilagodljivost za enkrat tega še ne zmore, saj se lahko paglavci izležejo le maksimalno 7 dni predčasno, da lahko preživijo.

Seveda pa to ne pomeni le problema z žabami, ampak tudi z insekti, s katerimi se žabe prehranjujejo, saj bo število teh v prihodosti posledično naraslo, ali pa ravno obratno, če se žabe prilagodijo na nove razmere, lahko se lahko zmanjša število žuželk zaradi prevelike populacije žab na določenih področjih.

Vse kaže, da karkoli naredimo, se nekje zopet podre nek drug sistem, in nas narava kar naprej opozarja, nej ne posegamo toliko vanjo, vendar nas očitno to ne izuči veliko.

Reševanje žabic pred avtomobili je bilo letos uspešno

Tudi letos so po sloveniji potekale spomladanske akcije reševanja žab pred avtomobili, vsako leto pa se vedno več ljudi odloča za pomoč dvoživkam.

Najbolj pridni so bili v Hrašah pri Smledniku, kjer so letos prenesli čez cesto kar 18.200 dvoživk. Akcijo je organiziralo prostovoljno društvo za pomoč živalim Žverca. Prvo leto so prenesli čez cesto okoli 3000 dvoživk, drugo leto se je številka povzpela na dobrih 8.500, letos pa kot rečeno kar 18.200.

Tokrat so bile prvič nameščene tudi zaščitne mreže, ki so dvoživkam onemogočale prost prehod na cesto, hkrati pa olajšale delo prostovoljcem, ki so nosili dvoživke čez cesto in nazaj.

Hraše so tudi ena najbolj nevarnih točk za žabe na gorenjskem, saj je cesta edini način, da pridejo do bližnjega močvirja in nazaj. Vsekakor vas bomo o podobnih akcijah obveščali tudi v prihodnje, trenutno pa je seveda aktualna akcija tudi Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala 17. Aprila po vsej sloveniji.

Izumrla žaba ponovno odkrita v Avstraliji

Majhna žaba, ki je bila zadnjih rideset let razglašena za izumrlo, je bila ponovno odkrita v Avstraliji. Njeno latinsko ime je Litoria castanea, po angleško pa se ji reče “yellow-spotted bell frog” oz.“tablelands bell frog“. Biologa Luke Pearce ter Davih Hunter sta jo našla pri potoku v lasti zasebnika.

Hunter, ki je strokovnjak za žabe je povedal, da je to odkritje verjetno eno izmed najbolj razburljivih dožitevij njegove kariere in bo presenečen, če se bo kaj takega še kdaj ponovilo. Povedal je tudi, da je zasebno območje, na kateri sta biologa žabo našla, igralo ogromno vlogo pri ohranitvi te žabe, saj bi verjetno kje drugje že zdavnaj poginila. Lastnik te zemlje pa se že veseli sodelovanja z biologi, ki se bodo na vse pretege trudili, da bi to žabo ohranili.

Natančna lokacija te najdbe bo seveda ostala skrita, saj želijo biologi sedaj obvarovati to žabo, prav tako pa tudi lastnik zemčjišča noče postati tarča novinarjev.

« Previous Page