Živali v vrtu so lahko tudi koristne
- Najbolj koristne živali verjeli ali ne, so ravno ptice siničke, ki se prehranjujejo z gosenicami (te najdemo v zelju, na vrtnicah in ostalih rastlinah). Njim sledijo škorci, ki uspešno iztrebijo gosenice, črve in ostale insekte iz našega vrta. Kljub temu, da vam delajo škodo in preglavico na češnjah, pa so toliko bolj koristni na vašem vrtu. Zato je zelo priporočljivo, da na drevesa pritrdimo valilnice in s tem povečamo možnosti za iztrebljanje škodljivcev.
- Druga zelo koristna vrsta živali za naš vrt, so prav gotovo vsem znani ježi. Gre za ene najbolj koristnih pomočnikov vrta, saj se prehranjujejo z žuželkami. Večja možnost, da vas obišče ta bodičasti štirinožni prijatelj je, če imate kje v bližini vrta kakšen večji kup listja in dračja. Ježeki si namreč najraje uredijo domovanje med suhimi vejami, v kompostu ali pod skladovnico drv.
- Naj se sliši še toliko »nagravžno« in čudno, vendar so na vrtu tudi več kot dobrodošle žabe in krastače. Zakaj? Zato, ker uničijo veliko polžev, črvov in insektov.
- Tudi pikapolonice so izjemno koristne za naš vrt, saj dnevno uničijo na stotine listnih uši, ki so še kako škodljive. Zato bodite pazljivi pri iztrebljanju listnih uši, da ne boste s škropivi iztrebili tudi koristne in nič krive pikapolonice.
- Nikakor ne smemo pozabiti tudi na zemeljske hrošče. Njihove ličinke se namreč prehranjujejo z bubami, ličinkami in gosenicami pa tudi s polži. Manjši hrošči pa si za hrano iščejo pršice ter listne uši.
- Pajki so še ena izmed koristnih živalskih vrst, saj pospravljajo nezaželene insekte.
- Ne boste verjeli ampak tudi krt je dejansko lahko koristen, saj iztreblja črve, žuželke in insekte.
Od jajčeca do žabe
Razvoj od jajčeca do žabe ne poteka vedno enakomerno in enako hitro, ker nanj močno vpliva temperatura vode. V zelo hladnih dneh lahko skoraj zastane, v zelo toplih pa je hitrejši. Poglejmo si razvoj žabic od začetka do konca.
Takole se rjavi žabi ali sekulji parita in odlagata mrest v vodo.
Tako izgledajo žabja jačeca ali mrest.
Približno teden dni po tem, ko so se razvijali v jajčecu, pokukajo iz njih mali paglavci. Imajo zunanje škrge in rumenjak, ki jim bo še nekaj dni vir hrane v trebušni votlini.
Dober mesec dni star paglavec diha s škrgami, prehranjuje pa se z algami in drugimi drobnimi organizmi.
V ustih imajo paglavci posebne zobce, s katerimi strga delce alg z vodnih rastlin in tal.
Paglavec je star približno sedem tednov ima že šibke zadnje noge.
Pri starosti okoli 10 tednov ima že vse 4 noge in pljuča, zato prihaja na površje po zrak.
V nekaj dneh se paglavec preobrazi v majhno žabico.
Rep se zmanjša in popolnoma zakrni, žabica pa ima pljuča in nima več škrg.
Žabica bo sedaj počasi rasla in če bo imela dovolj sreče, bo čez nekaj let odrasla rjava žaba.
Foto: Dušan Vrščaj, Vir: DZS / Vedež
Včerajšnja akcija reševanja žabic uspešna
marec 16, 2011 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Te dni po celi sloveniji potekajo akcije Pomagajmo žabicam čez cesto. Tudi mi smo se pridružili naši najbljižji v Hrašah pri Smledniku.
Včerajšnja akcija je bila zelo uspešna, saj se je na naši lokaciji nabralo okoli 40 prostovoljcev, ki so nam pomagali reševati dvoživke. Žabice so bile zelo živahne in jih je bilo ogromno. Nekatere so se sicer spretno izmuznile zaščitnim ogradam, vendar nam jih je večino vseeno supelo varno spraviti na drugo stran ceste. Vsit tisti, ki bi se nam radi pridružili poiščite vaš najbližji kraj na zemljevidu.
Takole so se žabe ustavili ob zaščitnih ogradah, kjer smo jih prestregli.
Žabe smo nabrali v vedra in jih nato varno odnesli na drugo stran ceste.
Takole so tudi najmlajši prostovoljci pomagali pri reševanju žabic.
Vsi se nam lahko pridružite tudi na Facebook strani Pomagajmo žabicam in objavite svoje fotografije reševanja na našem zidu.
Akcija Pomagajmo žabicam se začenja
marec 14, 2011 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Temperature so se dvignile, prav tako je že zapadlo nekaj dežja, še več naj bi ga prihodnjih dneh, kar pomeni, da so se tudi dvoživke začele prebujati.
Napoved prečkanja cest dvoživk za ta teden
S tem pa se je po Sloveniji aktivirala tudi akcija Pomagajmo žabicam čez cesto. Ker vsako leto zelo veliko populacijo dvoživk povozijo avtomobili, smo se na uredništvu Bodi Eko Portala skupaj z društvom Žverca odločili, da bomo letos poskusili akcijo razširiti na čim več krajev po Sloveniji. In to nam je tudi uspelo, saj se je nam je javilo veliko prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati in tudi ljudi z infomacijami o črnih točkah po Sloveniji, ki smo jih tudi označili na zemljevidu.
Še vedno je čas, da se pridružite tudi vi! Vse informacije so na voljo tudi na posebni Facebook strani, oglejte pa si tudi zemljevid lokacij in pošičite vam najbližjo, kjer se lahko udeležite prenašanja dvoživk čez cesto. V Hrašah smo že postavili zaščitne mreže za dvoživke in vse je pripravljeno na akcijo. Dogajanje na svoji lokaciji lahko tudi fotografirate in objavite na našem zidu na Facebook strani.
Akcija Pomagajmo žabicam Mlačevo – Račna
februar 19, 2011 od gaia
Objavljeno pod Ekologija & okolje
Kljub temu, da je zunaj še vedno sneg in nizke temperature, temu kmalu ne bo več tako. Konec februarja pričakujemo, da se bo otoplilo, kar bo spodbudilo dvoživke, da bodo pričele svojo spomladansko selitev.
Zato bodo na regionalni cesti Mlačevo – Račna tudi letos organizirali akcijo prenašanja dvoživk čez cesto. V uspešno zaključeni lanskoletni akciji so v desetih dneh čez cesto prenesli približno 22.500 dvoživk.
Letos bodo znova postavili 1km ograje za dvoživke, ob kateri bodo zakopana vedra, kamor se bodo ujele dvoživke. Ta vedra bo potrebno pregledovati dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), živali prenesti čez cesto ter popisati vrste ter njihovo številčnost. Za akcijo, ki bo trajala predvidoma do sredine aprila, bodo potrebovali pomoč čim večjega števila prostovoljcev. Zato vabimo vse, ki bi nam bili pripravljeni pomagati pri postavitvi ograje ali prenašanju dvoživk, da nam pošljete svoje podatke na zabice@radenskopolje.si. Ko se bo akcija pričela, vas bomo o tem obvestili.
Naj omenimo, da je pomoč žabicam odlična priložnost, da se seznanite z različnimi vrstami dvoživk ter širšo problematiko te skupine živali.
Vse tiste, ki se akcije ne boste udeležili, a se redno vozite po omenjeni cesti, prosimo, da ko opazite prostovoljce, ki prenašajo dvoživke, prilagodite hitrost vožnje.
Obvezna oprema:
- Odsevni jopič
- Svetilka (najbolj priročne so tiste za na glavo)
- Vedro
- Zaščitne rokavice (po želji)
Starši pozor! Vaši otroci so lahko navzoči le ob spremstvu odraslega.
Za vse dodatne informacije kontaktirajte Mišo Pintarič na telefon 040 655 795 ali na že omenjeni elektronski naslov.
Če pa ste iz katerega drugega konca slovenije, si oglejte seznam organiziranih točk po Sloveniji, če ste uporabnik Facebooka pa se nam prifružite na Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Navadna krastača
Navadna krastača (Bufo bufo) je naša največja dvoživka. Samice so velike do 15 cm, samci pa so za tretjino manjši. Koža je groba, z velikimi in izrazitimi bradavičastimi žlezami.
Barvo kože lahko prilagaja barvi okolice, ponavadi pa je hrbet temno rjave do rumeno rjave ali rdečkasto rjave barve, včasih z neizrazitim temnejšim vzorcem. Trebuh je svetel, pogosto z marmoriranim vzorcem temnejših lis. Na glavi so takoj za očmi izrazite zaušesne žleze, ki se proti zadnjemu delu telesa razhajajo. Na njih so s prostim očesom vidne pore, skozi katere izloča strupen izloček. Gobec je top in zaokrožen. Oči so izbuljene, z vodo ravno črno zenico in bakreno šarenico. Samci imajo bolj krepke sprednje noge, katerih prvi trije prsti imajo v obdobju parjenja temne kožne odebelitve. Z njimi se v paritvenem objemu oprimejo samice. Zadnje okončine so krajše kot pri pravih žabah, zato krastače niso dobri skakalci. Njihovo gibanje je nekje med hojo in skakanjem – ponavadi hojo stopnjujejo z nizom vmesnih majhnih poskokov. Je pogosta in splošno razširjena po vsej Sloveniji.
Za samozaščito poleg varovalne barve in napihovanja uporabljajo tudi strup imenovan bufagin, ki ga v nevarnosti izločijo iz obušesne žleze. Strupeni mlečnat izloček lahko manjšim živalim povzroči pekoče vnetje, celo mišične krče, srčne in dihalne težave. Strup ni nevaren za človeka, če ne pride v stik s sluznico (oči, usta, odprta rana), v tem primeru lahko povzroči lažje vnetje ali pekoč občutek. Torej krastača vas ne bo kar pošpricala v oči, tudi ne boste dobili bradavic – to so stereotipi, ki jih ponavadi nevedi starši povejo svojim otrokom, ki se potem določenih živali bojijo, kar pa ni v redu.
Življenjski prostor
Grmišča in gozdovi, v katerih tudi prezimuje. Poleti se pogosto zadržuje tudi v bližini človekovih bivališč – na vrtovih. Mresti večinoma v stalnih globljih in velikih vodah z obilico vodnega rastlinja, tudi v tistih, v katerih živijo ribe.
Navadne krastače večino leta preživijo na kopnem. Spomladi, kmalu za rjavimi žabami, se v vlažnih in toplih nočeh množično selijo k mrestiščem. Samci, ki na mrestišča prispejo prvi, s tihim in nežnim oglašanjem privabljajo samice. Na mrestiščih je samcev dva do deset krat več kot samic. Samice odlagajo jajca v vrvičastem mrestu, ki ga navijejo okoli vodnih rastlin. Iz paglavcev se v nekaj tednih razvijejo komaj centimeter veliki mladi osebki. Ti mrestišča zapustijo množično – če jih opazujemo od daleč, so tik nad tlemi videti kot kapljice rahlega dežja, ki se odbijajo od tal (žabji dež). Odrasle navadne krastače se takoj po odlaganju mrestov razpršijo po okoliških kopenskih habitatih, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji in tudi vretenčarji. Plena ne lovijo, ampak sedijo in čakajo, da ta pride mimo – požrejo vse, kar se premika in jim pride pred oči. So dolgožive, saj v naravi dočakajo tudi 20 let.
Kljub temu, da so navadne krastače velike, počasne in okorne, se med vsemi dvoživkami selijo najdlje od mrestišč, tudi do 5 km. Pri tem jih na tisoče povozijo avtomobili, saj morajo med selitvijo pogosto prečkati ceste.
Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Marta Jakopič
Sekulja
Sekulja (Rana temporaria) je srednje velika žaba (od 4,5 do 9 cm) iz rodu rjavih žab, za katere je značilna temna zaočesna maska. Glava je široka in zaobljena, s kratkim in topim gobcem. Bobnič je v premeru manjši od očesa. Zenica je eliptična in vodoravna.
Med rjavimi žabami ima sekulja najkrajše zadnje noge. Petna grbica na prvem prstu zadnje noge je majhna, sploščena in mehka. Značilna je velika variabilnost v obarvanosti. Hrbet je lahko sivo rjave, rdečkaste do olivno zelene ali rumenkaste barve, pogosto je posut s temnejšimi madeži in lisami. Trebuh je mlečno bel do rumenkast ali celo oranžen s temnejšim marmoriranim vzorcem lis in pik, ki so pri samcih sive, pri samicah pa rdečkaste. Samci so nekoliko manjši in lažji od samic. Spolna dvoličnost je izrazitejša v času parjenja, ko sta oba spola izraziteje obarvana, samci pa imajo tudi modrikasto sivo grlo in močnejše sprednje okončine s črnima oprijemalnima blazinicama na prvem prstu. Oglašajo se le samci, ki imajo na dnu ustne votline parna notranja zvočna mehurja.
Razširjenost
Splošno razširjena v Sloveniji, zelo redka je na Krasu, v Slovenski Istri je ni.
Življenjski prostor
Hladni, senčni gozdovi in gozdni robovi, gosta vegetacija na barjih in močvirnih travnikih. Mrestišča so različno velike, najpogosteje osončene, stoječe (mlake, jezera, močvirja) in počasi tekoče vode (izviri, naravne zajezitve potokov).
Sekulja večino leta preživi na kopnem, kjer se skriva pod kamni, odpadlim listjem, koreninami, trhlimi ostanki dreves in med gosto vegetacijo. Med kopenskimi in vodnimi bivališči se seli do 2 km daleč. V vodnih bivališčih se odrasli osebki, ki spolno dozorijo med drugim in četrtim letom starosti, zadržujejo v času razmnoževanja, od februarja do aprila. Selijo se množično. Na mrestišča nekaj dni prej pridejo samci, ki nato z grulečim razpotegnjenim oglašanjem privabljajo samice. Po odlaganju mrestov v vodi poteče razvoj od jajc do preobrazbe, nato pa mladi osebki vodno okolje zapustijo. Mladi osebki so aktivni v glavnem po dnevi, odrasli pa tudi ponoči. Tako odrasli kot mladi osebki se prehranjujejo s številnimi nevretenčarji, paglavci pa jedo večinoma odmrle rastlinske in živalske delce.
Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Notranjski regijski park
Zelena rega
Zelena rega (Hyla arborea) je majhna, od do 5 cm dolga svetlo zelena žaba. Ima majhno glavo z velikimi izbuljenimi očmi, vodoravne ovalne zenice, in majhen okrogel bobnič. Od nosnic preko oči in bobniča vzdolž bokov se razteza ozka temno rjava proga.
Koža je značilno gladka in svetleča, barvo lahko prilagaja barvi okolice. Tako je nemalokrat, predvsem takoj po hibernaciji, lahko celo rjavo-sive barve. Trebuh je belkast, ravno tako grlo pri samicah. Grlo samcev je rumeno bro naste barve, kar je edini znak po katerem jih lahko zanesljivo ločimo od samic. Rega je odlična plezalka, spretno in varno plezanje ji omogočajo tanke in vitke noge ter okrogle oprijemalne blazinice na konicah prstov.
Razširjenost
V Slovenji je splošno razširjena do 800 m nadmorske višine.
Življenjski prostor
Odrasle žabe se večji del leta zadržujejo na gozdnih obronkih, mejicah in travnikih z višjo vegetacijo. Mrestišča so osončene manjše mlake z veliko vodnega rastlinja in brez rib.
Večinoma je aktivna podnevi, le oglašanje in parjenje potekata po sončnem zahodu. Pogosto se zadržujejo v grmovju in krošnjah dreves, kjer samci lahko splezajo celo nekaj metrov visoko in dobro skriti prežijo na žuželke.
Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.
Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Aleksandra Lešnik