Nasvet strokovnjaka: Strune na vrtu in kako se jih znebiti

Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:

Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, …) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.

Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila …

Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica

Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hroščka pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hroščke pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!

Lep pozdrav,
Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Rastline zaščitimo z naravnimi pripravki Valentin EKO

Pri vzgoji zelenjave ter sadnih in okrasnih rastlin se lahko srečujemo s škodljivci, ki ogrozijo naš pridelek. Pri njihovem zatiranju uporabljajmo naravne pripravke, ki nimajo čakalne dobe, kar pomeni, da takoj po njihovi uporabi rastline lahko uživamo brez skrbi za svoje zdravje.

Med pogoste škodljivce pri naravnem vrtnarjenju sodijo listne uši, pršice, kapar, tripsi in rastlinjakov ščitkar.

Listne uši so nevarne, ker rastlinam odvzemajo hranila. Običajno se naselijo na spodnji strani listov ali na mladih poganjkih, kjer začno sesati njihova hranila. Posledično se listi prično zvijati in sušiti, plodovi pa nehajo razvijati. Dodatno nevšečnost povzročajo tudi njihovi izločki. Le-ti vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo mravlje in glivo, ki povzroča črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.

Napada listnih uši se ubranite z uravnoteženo prehrano rastlin, ugodnim rastiščem in mešanim posevkom. Pri tem še posebej natančno upoštevajte navodila za gnojenje, saj so pregnojene rastline veliko bolj občutljive za napad.

V kolikor so se listne uši že pojavile, odtrgajte okužene poganjke, ob večjem napadu pa rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina, nato rastline opazujte in po enem tednu škropljenje ponovite.

Pršicam najbolj teknejo rastni vršički, mladi poganjki in mladi listi. Njihov priljubljen način je, da liste na spodnji strani izsesajo, zaradi česar se rast mladih poganjkov zmanjša ali popolnoma prekine, zakrnijo in se izsušijo.

Pršice se izraziteje razvijajo v sušnem obdobju in v suhih prostorih, njihov napad pa boste najlažje prepoznali po zvitih in potemnelih listih ali pegastih in nepravilno razvitih cvetovih.
Če se želite izogniti napadu pršic, redno skrbite za vlago, poškodovane poganjke potrgajte in rastline ob močnem napadu poškropite z Valentin insekticidom iz maščobnih kislin. Ker deluje le na odrasle pršice, morate po tednu dni rastline ponovno poškropiti.

Kapar najraje sesa liste in stebla vrtnin, sobnih in okrasnih rastlin ter sadnega drevja. Ob močnem napadu lahko prekrije celo steblo. Napad kaparja boste najhitreje prepoznali po odraslih kaparjih, ki so značilno prekriti z belim, rumenim ali rjavim hitinastim ali voščenim ščitkom. Če jih ne vidite, vam bo največ povedal svetleč videz napadenih listov – to so kaparjevi izločki, ki podobno kot pri listnih ušeh vsebujejo sladkor, s katerim privabljajo tudi mravlje.

Kaj lahko storite? Kaparju morate preprečiti dostop zraka, zato rastline temeljito poškropite z Valentin insekticidom iz ogrščičnega olja. Pri malo napadenih rastlinah lahko tudi namočite vato v raztopino mila in z njo odstranite kaparje.

Rastlinjakov ščitkar povzroči največ škode na vrtninah (paradižnik, kumare, jajčevec…) ter okrasnih in balkonskih rastlinah (fuksije, hibiskus, ciklame, begonije…).
Najlažje ga boste spoznali po belih krilcih, prekritih z belim voskom. Rastlin se loti pri listih, ki jih sesa na spodnji strani, in tako povzroča zakrnelost vrtnin in plodov. Pri tem prenaša rastlinske viruse in izloča medeno roso, na katero se naselijo gljivice, ki povzročajo sajavost rastlin.

V izogib tovrstnim težavam bodite pozorni pri nakupu rastlin in kupujte le zdrave rastline, redno skrbite za rastlinsko higieno ter sproti odstranite in uničite okužene rastline. Ob močnem napadu rastline poškropite z Valentin insekticidom iz naravnega piretrina ali Valentin insekticidom iz mašobnih kislin.

Insekticid iz naravnega piretrina
Odličen za zatiranje listnih uši, ameriškega škržata in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah.

Insekticid iz maščobnih kislin uporabljajte za zatiranje listnih uši, pršic, tripsov in rastlinjakovega ščitkarja na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah.

Insekticid iz ogrščičnega olja je namenjen zatiranju kaparjev, listnih uši ter pršic na sadnem drevju in olesenelih rastlinah v času mirovanja ali tekom vegetacije. Učinkovito zaščiti okrasne rastline v naravi in zaprtih prostorih.

Valentin Eko bele plošče so lepljive bele plošče za mehanični ulov sadne grizlice. Plošče obesite na jablane in slive ter na ta način mehanično lovite škodljive insekte.

Valentin EKO. Narava vam bo hvaležna.

Napravimo ptičjo hišico

Tisti, ki iživate v družbi ptic, lahko tudi pomagate pri njihovem gnezdenju. Zgradite jim ptičjo hišico na svojem vrtu, one pa bodo varovale vaš vrt pred nezaželenimi gosti.

Dobra ptičja hišica mora biti vodoodporna, vzdržljiva in dobro pritrjena na podlago ali drevo, prav tako pa mora imeti lahek dostop v notranjost, da jo lahko pozimi očistite. Prav tako je lahko poleg vsega tudi lep okras za vaš vrt. Les je najboljši materijal za ptičjo hišico, kovine razen kakšnega aluminija za streho niso priporočljive, saj se lahko poleti na soncu izredno segrejejo. Uporabite lahko tudi kos debla, v katerega zvrtate dovolj veliko luknjo.

Les je vsekakor odličen material za gradnjo ptičje hišice, saj se kovina ali aluminij pri žgočem soncu preveč segrejeta. Streha naj bi imela vsaj tri centimetre roba, da bi ob dežju ostal vhod v hiško suh. Morda bo nekaj kapljic vendarle pristalo v notranjosti, zato za vsak primer na dno hiške zvrtate par drobnih lukenj. Poskrbite za prezračevanje, še posebej ko se temperature zvišajo, vhod pa naj bo prilagojen velikosti ptic, ki vas bodo obiskale. Postavite jo tja, kjer plenilci ptic ne bodo mogli doseči, prav tako je zaželeno, da najdete zanjo prostor, odmaknjen od direktnega sonca. Če želite imeti v bližini več ptičjih hišk, potem med njimi ohranite določeno razdaljo, saj se tudi ptičke borijo za svoj teritorij, ki so ga pripravljene tudi braniti. Zaradi nenehnih spopadov se zna zgoditi, da bodo ptičke izgubile veselje in si raje izbrale mirnejši kraj za iskanje hrane.

Streha naj bo vsaj nekaj centimetrov daljša od ptičje hišice, da vanjo ne pride voda. Nekaj vode seveda še vedno lahko pride v hišico, zato mora imeti spodaj kakšno luknjico ali špranjo, skozi katero lahko odteče. Prav tako bo to pripomoglo k večji zračnosti ptičje hišice. Vrata naj bodo nekje na vrhnji polovici hišice, notranje stene pa grobe ali malce narezane, da imajo mladiči lažjo pot iz hišice.

Ptičja hišica naj bo postavljena na mestih, kamor nimajo dostopa naravni sovražniki, zavarovana naj bo tudi pred neposrednim vetrom in sončno svetlobo. Če boste postavili več ptičjih hišic, naj ne bodo ena zraven druge, saj nekatere ptice branijo svoje območje in na koncu bodo ostale prazne.

Za hranjenje ptic lahko uporabimo semena buč, sončnic, orehe ali lešnike, bukov žir, drobtine keksov in kruha, nekatere ptice imajo rade tudi sadje. Če zunaj temperature niso pod ničlo, pa jim privoščite tudi vodo. Kadar jih opazujete, bodite diskretni, da jih ne preplašite.

Oglejte si tudi spodnji video, kjer je prikazano, kako se lotimo izdelave.

Ptički ne pojejo zaman spomladi, ko se otopli. Ta mala bitja namreč resnično prepevajo takrat, ko so srečna in vesela, zato ni prav nič presenetljivo, da pozimi le sem ter tja malce začivkajo. Najverjetneje od mraza. Ker so ljubka bitja precej odvisna od naše pomoči, jim je ne smemo odreči, pač pa moramo poskrbeti, da jim pomagamo, kolikor le lahko in jim olajšamo trpljenje v zmrzljivih temperaturah, ko njihovo skromno perje vsekakor ne more biti dovolj.

Ne smemo pozabiti, da imajo tudi ptice rade suho in mirno okolje, zato se moramo potruditi, da za hišico najdemo prostor, kjer sneg in dež ne boste naletavala v krmilnico in močila njihovo zavetje in kjer veter ne bo odnašal njihove hrane. Učinkovitost hišic je pojočim bitjem še najbolj pomembna, z njihovim videzom pa se navadno najraje pozabavamo ljudje.

Veselje ptic

Čeprav imamo krmilnico oziroma hišico lahko na vrtu vse leto, pa ni presenetljivo, ko v njej pozimi včasih ugledamo kako vrsto, ki je drugače na vrtu ne bi opazili. Če mraz ne pritiska, potem je v krmilnici bolj malo ptic, ko pa temperature padejo, se pri hišicah razvije pravi živžav, ki pa je seveda odvisen od vrste hrane, ki jo pripravimo, in od lege hišice.

Živalce so kot ljudje. Pozimi, ko je hladneje, potrebujejo več hrane za uravnavanje telesne temperature, zato poleg tega, da upoštevate raznovrstnost hrane (ki pritegne raznovrstne ptice), ne pozabite na hranjenje že takoj, ko se noči shladijo. Takrat jim nastavite manjšo količino hrane, da se privadijo na hranjenje, potem pa količino povečujte. Ne le, da bo več ptic, pač pa v mrzlem vremenu veliko hitreje porabijo energijo in potrebujejo novo hrano.

Lokacija in okolje

Pozimi ptice hiške rade uporabijo tudi za zavetje, saj je v njih bolj suho in toplo kot na drevesu. Če imate srečo, lahko sem ter tja opazite kakšno ptičjo hišico, ki je ponoči natrpana s ptički, ki se stiskajo skupaj, da dobijo več toplote. Lokacija pa je nadvse pomembna zato, ker lahko na pravem mestu pritegne več ptic. Ne le ker je v zavetju pred snegom in vetrom, pač pa zato, ker imajo ptice rade razgled. Plašna bitja tako najraje čepijo nekje v bližini kakega grma ali drevesa, vendar morate paziti, da jih ne postavite na dosegu kakšne plenilske mačke. Če jo boste postavili na kol, naj bo vsaj meter in pol ali dva dvignjena od tal.

Nekateri na vrtu nimajo dreves in zato se včasih obnese celo kakšna veja ali pa božično drevo, ki je opravilo svoje delo v stanovanju. Če pa si želite malih prijateljic kljub temu, da ne živite v hiši, lahko hišico postavite na okensko polico ali na balkon, vendar bodite dovolj previdni, da jo varno pritrdite, da ne bo s pticami vred zgrmela na tla in morda celo koga poškodovala.

Hrana

Najprimernejša zimska hrana za ptice so semena, med katerimi so najbolj priljubljena (in učinkovita za privabljanje ptic) sončnična, konopljina, lanena semena, bučne pečke, kaša, ajda, pšenica, proso … Na hišice obesite krmilne košarice in vanje položite še druge ostanke, kot so delčki sira, morda kakšne kosmiče, jedrca lešnikov in orehov ter podobno. Jabolk se še najbolj razveselijo kosi. Priljubljene so tudi lojne pogače, ki jih nekateri obesijo v bližino hišice, drugi pa kar k oknu.

Pametno je, da si zalogo semen in druge hrane naredite že v jeseni, ko imajo semenarne in vrtni centri navadno tudi kakšne akcije in popuste, ko skušajo napraviti prostor za zimske stvari. Če semena primerno shranite, so uporabna mesece, še posebej mešana in sončnična semena. Hranite jih v hladnih, suhih prostorih, kjer jih žuželke in miši ne morejo napasti. Priporočamo shranjevalni zaboj ali škatlo, ki jo boste brez težav odprli tudi z rokavicami.

Preberite si še, kateri plodovi rastlin so v zimskem času še kako dobrodošli pticam.