Navadni Rman

Navadni rman (Achillea millefolium) je cvetnica iz družine nebinovk, in je razširjena po vsej severni polobli. Rman je zelnata trajnica s pokončnim steblom, v višino pa zraste od 20 cm do enega metra. Listi so puhasti, debeli, dva- do trikrat pernato deljeni, nameščeni spiralno okrog stebla. Cveti spomladi in poleti (odvisno od podnebja), v Sloveniji od junija do septembra. Cvetovi so združeni v koške, bele do temno rožnate barve.

V zdravilstvu se rman uporablja proti vročini, prehladu, griži, driski, napenjanju, krvaveči zlati žili, zvišanemu krvnemu tlaku, pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom, za povrnitev teka, ob izostanku mesečnega perila. Rman je še posebej uporaben za dekleta in žene, ki imajo ob menstruaciji krče s spremljajočimi bolečinami v križu v spodnjem delu trupa. Rman je diaforetik, potilo, antipiretik, sredstvo proti vročini, spazmolitik, blažilo krčnih bolečin, sedativ in hipnotik, pomirjevalo in uspavalo, hipotenziv, zniževalec krvnega tlaka, adstringent, krčilo tkivnih površin, diuretik, spodbujevalec nastanka in izločanja vode ter uroantiseptik oziroma razkužilo za sečila.

Zaradi eteričnih olj in drugih učinkovin, ki jih vsebuje, se navadni rman pogosto uporablja v ljudskem zdravilstvu, največkrat za blaženje vnetij, prebavnih težav in prekomernega znojenja ter ustavljanje krvavitev. V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov izvleček za aromo pri varjenju piva. Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes.

V vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce (predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). Za namene hortikulture so vzgojili že več okrasnih varietet. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko postane tudi invazivna rastlina.

Kaj narediti, če na morju opazimo delfine

Poletje je tukaj in z njim vroči dnevi, ki na slovensko morje privabljajo številne obiskovalce. Tako se, iz dneva v dan, na morju povečuje število kopalcev, jadrnic in hitrih čolnov. Zavedati se moramo, da v morju nismo sami. Tako si, poleg drugih živih bitji, vode Jadrana delimo tudi z delfini.

Čolni in gliserji, s katerimi se vozimo zaradi užitka, zabave ali drugih razlogov, lahko motijo delfine v njihovih vsakodnevnih aktivnostih, onemogočajo njihovo normalno gibanje in jih vznemirjajo s proizvajanjem glasnih ter motečih zvokov, ki skozi vodo potujejo petkrat hitreje kot po zraku. Lahko jih zmedejo, prestrašijo, povzročajo stres ter motijo sposobnost sporazumevanja ter orientacije. Tudi jadrnice so lahko včasih moteče. Delfini so v Sloveniji in drugih državah Evrope zaščiteni in njihovo nadlegovanje je kaznivo.

Kadar srečate delfine na morju, vas prosimo, da pokažete razumevanje ter spoštovanje in upoštevate nekaj ključnih pravil.

Če se delfinom želite približati, storite to počasi, od strani in pri tem vozite v smeri, ki je vzporedna njihovemu gibanju. Nikoli jih ne podite in ne obračajte plovila naravnost proti njim. Delfinom se ne približujte na manj kot 50 m in če je le možno, jim pustite, da se oni približajo vam. Med opazovanjem imejte motor plovila v nevtralnem položaju oz. ugasnjen. Izogibajte se nenadnim spremembam smeri ali hitrosti, ker jih to lahko vznemiri. Ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče.

Priporočamo, da se v bližini delfinov ne zadržujete več kot 20 minut. Če opazite udarce z repom po vodni gladini, to pogosto pomeni da so živali vznemirjene in razdražene. V tem primeru priporočamo, da zapustite območje opazovanja. Ko se odločite oditi, storite to počasi. Hitrost postopoma povečajte šele, ko je plovilo od živali oddaljeno več kot 200 m.

Zaradi vaše in njihove varnosti ne skušajte plavati ali se potapljati z delfini, ne hranite jih in ne poskušajte se jih dotakniti.

Prav tako vas prosimo, da v morje ne mečete plastičnih vrečk ali ostalih smeti, saj jih lahko delfini in druge živali slučajno pogoltnejo in zaradi tega poginejo.

Kadar v našem morju opazite delfine ali druge vrste kitov, vas prosimo, da to čimprej sporočite na Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, na telefonsko številko 031 / 77 10 77. Veseli bomo tudi fotografskega ali video materiala, ki ga lahko pošljete na morigenos@morigenos.org.  Prosimo vas, da si (če je to mogoče) zabeležite nekaj podatkov, ki so za nas ključnega pomena. To so datum in točen čas opažanja, lokacijo in ocenjeno število živali. Prosimo vas tudi, da nas pokličete, če naletite na ranjene, nasedle ali mrtve živali.

Morigenos – društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev

Kuhajte hrano, ne kuhinje

Ko je zunaj vroče prihranite električno energijo in se počutite udobneje s temi preprostimi nasveti:
Če pripravljate obrok, zunaj pa pripeka vročina imejte kuhinjska vrata zaprta. Prav tako omejite količino časa, ko imate pečico in ostale aparate, ki oddajajo toploto, odprte. Priporočljivo je tudi, da pečenje prihranite za bolj hladne ure – na primer zjutraj ali zvečer.

Vsakič, ko odprete pečico izgubite nekaj stopinj, kar pomeni, da je potrebna dodatna energija, da pečico ponovno segrejete, hkrati pa se je vroč zrak sprostil tudi v prostore. Statistike namreč kažejo, da se za ogretje pečice porabi 94 % energije, medtem ko se za kuhanje porabi le 6 % energije.

Vsi vemo, da je sklanjanje nad štedilnikom v vročih dneh izredno neprijetno. Ne le, da se boste tako vi hitreje utrudili, ampak lahko naredite celotno atmosfero v hiši neprijetno. Zato je bolje, da kosilo pripravite že v naprej ali pa ga prestavite na bolj hladno jutranjo uro.

Aspirin, njegova zgodovina in uporaba

V tej dobih novih medicinskih odkritij in dosežkov je vsekakor dobro vedeti, da vseeno obstaja zdravilo, ki je že preizkušeno in resnično. Leta 400 p.n.š. je grški filozof Hipokrat opisal zdravilne lastnosti vrbinega lubja, za keterega je zapisal, da ublaži bolečine in zbija vročino. Čez nekaj stoletij pa se je izkazalo, da je v lubju snov imenovana salicin, ki je bistvena sestavina aspirina.

Zdravilci so tako več stoletij lubje uporabljali za blažitev bolečin in opeklin, že od leta 1700 pa so začeli kemiki in zdravilci uporabljati salicij v medicinske namene, vendar pa je ta snov povzročila grozne bolečine v trebuhu.

Leta 1897 je nemški kemik Felix Hoffmann iskal način, kako bi pozdravil očetov revmatizem, pri čemer je prišel do bolj blage različice salicilne kisline. Farmacevtsko podjetje, za katerega je kemik takrat delal se je imenovalo Bayer in že takrat je to zdravilo dobilo ime Aspirin.

Že nekaj let za tem je aspirin postal najbolj prodajano in predpisano zdravilo na svetu. Leta 1915 pa so ga začeli prodajati tudi brez recepta.

Kar pa verjetno niti ni tako znano pa je, da Aspirin ni le dober za blažitev bolečin, zbijanje vročine in za zredčevanje krvi. Zato je tukaj še nekaj zanimivosti za uporabo aspirina:

• Aspirin je odličen za ublažitev srbenja, ki ga povzročijo piki žuželk. Na mesto pika vtrite tableto aspirina z malce vode.
• Rezano cvetje bo v vazi zdržalo dalj časa, če boste v vodo dali tableto aspirina.
• Ker Aspirin vsebuje salicilno kislino je odličen za ‘uničevanje’ mozoljev. Če boste aspirin nanesli na mozolj se bo ta veliko hitreje izsušil in zacelil.
• Če ste opazili, da ima vaša bela majica rumene madeže, ki sta jih povzročila deodorant in znoj pod pazduhami, lahko aspirin “pozdravi“ tudi te. Enostavno zdrobite nekaj tablet aspirina v topli vodi in pustite majico namakati nekaj časa, preden jo date prat.
• Aspirin prav tako priporočajo za oživljanje akumulatorjev, zmanjševanje prhljaja, uničevanje nekaterih neželenih rastlin na vrtu in odstranjevanje klora z lasišča pri ljudjeh, ki pogosto plavajo v bazenih.

Z ventilatorji nad vročino

V primerjavi z klimatskimi napravami so ventilatorji veliko cenejši in porabijo 90 % manj energije.

Za manj škode okolju je torej vsekakor bolj priporočljiva uporaba ventilatorjev. Res je, da se morda nekaterim to ne zdi dobra rešitev, saj klimatske naprave hitreje ohladijo prostor, vendar pa lahko tudi navaden ventilator ohladi prostor tudi za sedem do deset stopinj.

Da, drži da so klimatske naprave vsekakor bolj udobne, vendar pa so po drugi strani klimatske naprave izredno energijsko potrošne, hkrati pa temeljijo tudi na florokarbonih, ki škodujejo ozonski plasti. Prav tako pa so klimatske naprave v primerjavi z ventilatorjem razmeroma drage, kar je še ena pozitivna stran navadnih ventilatorjev.

Ventilator z oznako Energy Star je vsekakor dobra izbira. Še boljša izbira pa so stropni ventilatorji, ki še so še bolj zmogljivi kot navadni samostoječi. Seveda pa vseeno ne pozabite ugasniti ventilatorja, ko ga ne potrebujete.

Klimatske naprave

Poletni meseci so tu, kar pomeni da bomo v prihodnjih dneh verjetno kar pogosto prižigali klimatske naprave. To pa seveda nič kaj ni dobro za okolje, zato je tukaj nekaj nasvetov, kako združiti ekologijo in dobro počutje.

Termalne zavese

So odlične za to, da preprečujejo toplotnim virom (kot je na primer sončna svetloba) dostop do vaših prostorov.

Senčila

Morda se ne sliši ta možnost tako efektivna kot je klimatska naprava, vendar lahko senčila kar dobro poskrbijo za ohranjanje hladnega prostora.

Klimatske naprave

Ko vas ni v prostoru klimo izključite. To je dokaj preprost nasvet, ki vam bo prihranil kar dosti denarja na energijskem računu. Prav tako pa je priporočljivo, da hladite le tisto sobo, v kateri se dejansko zadržujete.

Odeje

Ponoči namesto, da vam teče klimatska naprava raje uporabite tanjše oddeje oz. pregrinjala, kar bo prav tako poskrbelo za bolj hladne noči.

Vzdržavanje klimatskih naprav

Redno skrbite za vzdrževanje vaše klimatske naprave, saj bo ta zato delala veliko bolj učinkovito. hkrati pa bo porabila manj energije.

Mestna vročica

Število noči, ki so lahko potencialno nevarne za ljudi bi se naj do leta 2040 povečalo za petkrat.

V procesu, znanem kot urbani efekt vročega otoka, naj bi se v prihodnjih letih temperature ponoči v mestih dvignile za kar 10°C.

Globalno segrevanje in vedno večja velikost in gostota mest lahko povzroči noči, kjer temperatura že tako po navadi ne pade pod 20°C, da bo ta še višja. To pa je seveda lahko potencialno smrtonosno za prebivalce takšnih mest, saj bi ponoči bila temperatura visoka tudi do 30°C, kar je 10°C višje kot v okolici takšnega mesta.

To pa povzroči absorbcija dnevne vročine, ki se ponoči nato sprošča s cest, pločnikov ter zgradb. Poleg tega pa ogromno toplote povzročijo dodatno še vozila ter ostala sredstva.

Če pomislimo, da je že leta 2003 umrlo več tisoč starejših ljudi zaradi vročega ozračja (po Evropi je bilo kar 35.000 takšnih primerov), potem se lahko zamislimo kaj nas še čaka. Za takšno število smrti so seveda bile krive nočne temperature, saj če ponoči temperatura ne pade pod 20°C, si telo težje opomore od vročinskega stresa, ki ga je doživelo tekom dneva.

Morda se nam trenutno 2°C višje temperature ne zdi veliko (toliko znana trenutno povprečno zvišanje temperature v zadnjih letih), vendar pa to pomeni še dodatnih nekaj temperaturnih razlik v že tako prevročih dneh in nočeh, ki nas čakajo.

Zdravilna rdeča pesa

Surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj, upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Pri zdravljenju z rdečo peso se v razne namene uporabljajo surovi gomolji, sok in listi.

Z rdečo peso si lahko uspešno pomagamo proti hripavosti. Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese ga pijemo nekaj dni zapored. Proti kašlju pa zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro. Za znižanje telesne temperature uživamo po požirkih mešanico soka iz četrt litra soka rdeče pese ter soka 4 limon.

Pri hujših obolenjih spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan. Proti boleznim ledvic in mehurja čim pogosteje in v čim večjih količinah pijemo sok surove rdeče pese ali pa uživamo solato iz nje.

V primeru slabokrvnosti in če imamo pomanjkanje železa v krvi pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese. Proti slabokrvnosti pa pomaga tudi, če dlje časa uživamo vsak dan pol litra soka iz enakih delov surove rdeče pese in jabolk.

Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
Proti začetku in razvoju raka vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja. Sok pijemo po malem uro pred glavnimi obroki.

Proti prehladu in virusnim obolenjem vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd. po želji.

Za krepitev jeter in želodca naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja. Uživamo jo lahko kot solato pri glavnih obrokih ali kot malico med obroki.

Če kuhamo rdečo peso za solato, lahko vodo, v kateri se je kuhala, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči. Prizadete dele vsak dan nekajkrat namočimo vanjo nekaj dni zapored in kurja očesa se začnejo sušiti.

Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na kraju prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.

Za splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika lahko nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo. Že preprosta zelenjavna omaka za špagete je na primer z dodatkom nasekljane rdeče pese prava paša za oči in okus.

Za shranjevanje surove rdeče pese čez zimo lahko olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom.