Miti in dejstva o strelah

Znanstveniki strele preučujejo že več stoletij in čeprav dobro vedo, kaj jih povzroča, pa še vseeno obstaja veliko skrivnosti, ki jih ta pojav skriva.

Glede na to, da je poletje verjetno vrhunec sezone strel je verjetno dobro, da malce razblinimo nekatere mite in pojasnimo dejstva.

Strela vas lahko udari tudi če ste v prostoru

Dejstvo: Čeprav se nahajate v prostoru vas lahko zadane strela, vendar pa je to seveda redkeje. Vseeno pa se v primeru bliskanja izogibajte žičnih telefonov in drugih električnih in vodnih napeljav.

Strela lahko zruši letalo

Mit: Strela le redko udari v letalo, vendar pa še takrat v izredno redkih situacijah le-tega dejansko zruši. Večina letal je narejena iz aluminija, ki je dober prevodnik, prav tako pa ima letalo več naprav, ki mu nudijo zaščito pred strelami.

Če je nevihta, je potrebno izklopiti električne naprave

Dejstvo: Čeprav vaše hiše strela direktno ni zadela, pa to še ne pomeni, da ta ne more uničiti električne napeljave in naprav, ki so takrat nanjo prikljopljene. Pri izklapljanju napeljave med nevihto pa bodite previdni, saj vas lahko pri tem zadane strela.

Med nevihto se izogibajte avtomobilov

Mit: Avtomobili so dejansko eden izmed najboljših varoval pred strelo, saj delujejo kot Faradayeva kletka.

Strela nikoli ne udari dvakrat

Mit: Med nevihto lahko strela udari v isto mesto več kot enkrat.

Med električno nevihto ni varno biti zunaj

Dejstvo: Med nobeno nevihto ni varno biti zunaj. Če pa ste se po nesreči znašli tam, pa poiščite ozemljeno stavbo ali pa se skrijte v avto. Vsekakor pa se izogibajte odprtih polj in travnikov, visokih objektov in vode.

Po koncu nevihte morate ostati doma še vsaj 30 minut

Dejstvo: Strela lahko udari tudi s 16 km oddaljenega kraja, čeprav je nevihta v vašem kraju že ponehala.

Oddaljenost nevihte lahko predvidite z štetjem

Dejstvo: Za čudo ta stari ‘trik’ še vedno deluje oziroma temelji na dejstvu in ne mitu. Ker svetloba potuje hitreje od zvoke ja to mogoče na takšen način, da sekunde med bliskom in grmenjem množite s tristo dobite razdaljo med vami in nevihto v metrih (če ste našteli od bliska do groma 3s, te pomnožite s 300, kar je 900 m).

Zemlja in bogastvo

Od leta 1700 strokovnjaki jemlejo kvaliteto zraka in zemlje kot tudi dež in temperaturo kot glavne faktorje, ki prispevajo k blaginji.

Tropske bolezni in večje domače živali, kot jih imjo na primer v Afriki, so dolga leta veljala za neke vrste bio-geografski determinizem človeškega uspeha.

Objava v Science Magazine pa je pred kratkim objavila študijo, kjer trdijo, da le dva preprosta faktorja – vrsta prsti ter vreme, lahko vplivata na blaginjo. Nemčija bi naj imela odlično prst, zato je bila že v zgodovini uspešna. Čad pa ima bolj slabo zemljo, zato v preteklosti nikol ni bila uspešna država.

Te zaključke so izdelali s pomočjo računalniškega modela, odkritje pa je sprožilo mnogo polemik med tistimi, ki zagovarjajo, da sta zgodovina in kultura glavna faktorja, ki determinirata ali je neka država bogata in uspešna ali ne.

Strokovnjaki z Univerze v Švici so pregledali 19 različnih klimatskih pogojev ter vrst zemlje, da bi ugotovili kako ta dva faktorja vplivata na človeški razvoj. Iz izsledkov je razvidno, da pridelek na kvalitetnejši in plodnejši zemlji seveda temu primrno hitreje raste in je možno več žetev letno. To je razvidno v Evropi, v Afriki, pa je moč videti agrikulturo ter nomadsko živinorejo, zato je tam tudi večja možnost konflikta.

Vendar pa seveda kritiki to teorijo kritizirajo, saj Nemčija ne velja več za agrikulturno deželo, vendar pa je še vedno med ekonomsko najmočnejšimi državami. Prav tako pa drugi trdijo, da se je prst in klima skozi leta spreminjala, zato bi naj bilo neumno postavljati takšne domneve.

Tudi Everest ni imun na klimatske spremembe

Tri dni po tem, ko je Apa Sherpa že dvajsetič dosegel vrh sveta, je opisal to goro kot nevarno za plezanje zaradi podnebnih sprememb.

Vzdevek Ape Sherpa – super Sherpa je seveda dobil zaradi očitnih razlogov. Njegov zadnji vzpon pa je posvetil dviganju osveščenost vpliva klimatskih sprememb na gorovje Himalaja.
Sneg po obrnkih se po njegovih beseda hitro topi in tako odkriva gole skale pod njim, kar onemogoča ‘varno’ plezanje ter hojo po teh obronkih. Prav tako bi naj bil Apa osebno razburjen zaradi vidnih sprememb na gori, ki jih seveda povzročajo vse višje temperature.

Njegov najnovejši vzpon je bil seveda namenjen tudi čistilni akciji, ki bi naj pobrala smeti predhodnih plezalcev. Tako so Apa in njegova ekipa prinesli z gore kar 4.8 ton smeti, katere bodo junija razkazali na festivalu, ki se bo odvijal v regiji Mount Everesta, da bi s tem opozorili javnost na ta problem. Sezona vzponov na Everest je sedaj zaključena, saj se vreme hitro slabša saj je v preteklo soboto že začelo snežiti.

Še nekaj zanimivih podatkov o Everestu:

• pred nekaj dnevi je vrh gore osvojil najmlajši plezalec; 13-letni Američan Jordan Romero
• od leta 1953, ko sta Everest prva osvojila Tenzing Norgay in Wdmund Hillary,  pa je vrh osvojilo že 2900 ljudi.

Primerjava neviht na Zemlji in Jupitru

Za razliko od neviht, ki divjajo po Jupitru, so nevihte na Zemlji posledica oceanov ter gorovja.

Znanost kot navadno podatke, pridobljene na Zemlji primerja s podatki, ki jih dobi drugod po vesolju. Skupina znanstvenikov pa se je osredotočila na primerjavo neviht, ki se odvijajo na Zemlji in tistih, ki so na Jupitru.

Računalniška simulacija, ki je upodobila Zemljine nevihte v različnih formacijah je pripeljala znanstvenike do tega, da so odkrili, da obstaja primerljiv efekt na nevihtah, ki jih povzročijo oceani ter gore.

Do tega so prišli z računalniškimi poskusi, kjer so najprej upodobili Zemljo s statičnimi oceani, ki so shranjevali in oddajali toploto, vendar pa je niso prenašali. Potem pa so temu modeli dodali druge elemente, dokler niso dobili realistične podobe Zemlje. Na podlagi tega so lahko raziskali individualne posledice dinamike oceanov ter orografije na potek neviht. Nevihte naj bi se tako držale tistih območji, kjer so vrtinci, ki posledično povzročajo ekstra-tropične ciklone. Vendar pa takšnega pojava ne najdemo na Jupitru. Tam nevihte sledijo planetu simetrično na zemljepisnih širinah.

Asimetrične pojave neviht na Zemlji naj bi zato povzročali oceani ter gorovja oziroma oblika samega gorovja. Strokovnjaki so torej šele sedaj dokazali, da kombinacija obeh dejavnikov vpliva na vreme, ki ga poznamo na Zemlji.

Nenavadna vremenska poročila z obeh polov

Indikatorji še naprej kažejo neprijetne in nepričakovane trende, ki nakazujejo da lahko vsekakor pričakujemo spremembe na Zemlji.

Južni pol je letos doživel najtoplejše leto od leta 1950, ko so začeli nadzorovati določene spremenljivke. Severni pol pa je doživel nepričakovani dež v aprilu.

David Phillips, klimatolog pri skupine Enviroment Canada, je izjavi, da je njegova služba dokaj čudne narave, saj se ukvarja z divjimi in nenavadnimi vremenskimi pojavi. Vseeno pa ga je presenetil dež sredi aprila na severnem polu, saj so plohe za to območne značilne šele julija ali avgusta.

Phillips je prav tako izjavil, da več kot 50-letna zgodovina nadzorovanja vremena na polih Zemlje še ni nikoli doživela dežja aprila. Ta nenavadni pojav je zato morda indikator prihodnjih sprememb, ki se bodo zgodile na arktičnih polih zaradi vedno toplejših temperatur.

Po podatkih bi naj tako bilo lansko leto najtoplejše leto, ki ga je Zemlja doživela v našem času.

Odkrili nov oceanski tok

Morski tokovi so ena izmed gonilnih sil vremena našega planeta, sedaj pa so japonski in avstralski znanstveniki odkrili nov morski tok v Indijskem oceanu.

Tok se nahaja približno 4200 km jugozahodno od Pertha v Avstraliji, po obsegu pa je enak štiridesetim Amazonkam in se nahaja približno tri kilometre pod morsko gladino.

Morje okoli Antarktike dobi zadostne količine kisika

Tok nosi z kisikom bogato vodo do področja blizu Antarktike in se nato spusti globoko pod mosrko gladino. To pa je pomemben podatek, saj sedaj znanstveniki vedo, da tudi globoko morje Antarktike dobi dovolj kisika, ki je seveda pomemben za življenje v morju.

Vplivi morskih tokov na vreme

Kot že omenjeno, morski tokovi skrbijo za vremenske razmere na Zemlji s transportom in porazdelitvijo toplote in ogljikovega dioksida. Globokomorski tok vzdolž planote Kerguelen je tako del globalnega sistema morskih tokov ki določajo, koliko toplote in ogljika lahko oceani vsrkajo.

Sedaj bodo lahko strokovnjaki še bolj podrobno razumeli in raziskali vpliv globalne mreže morskih tokov in njihove vplive na vreme in življenje.

Nadzorovanje radioaktivnih materialov v podtalnici

Ameriški kmetijski raziskovalni center in jedrska regulatorna komisija sodelujejo pri raziskavah, saj želijo bolj podrobno raziskati gibanje radioaktivnih snovi v zemlji.

Ocena tveganja uporabe jederske energije

Njihovi izsledki bodo v pomoč pri natančnejših ocenah tveganja uporabe jedrske energije – študije, ki so bistvenega pomena pri razvoju jedrskih objektov. Ekipa je zato opremljena z orodjem za zaznavanje sevanja na daljavo, ter drugimi instrumenti za nadzorovanje vremena, prsti, rastlin in podtalnice.

Vplivi na podtalnico

Raziskovalci bodo preverjali, kako se onesnaževanje giblje skozi nasičeno območje, ki se nahaja med površjem ter podtalnico. Med preteklima dvema letoma je ekipa že izvedla številne raziskave in medtem dodajala podtalnici nestrupene markerje, pri tem pa je uporabila tudi več vrtin, da bi lahko nadzorovala učinke teh pokazalcev na treh različnih stopnjah v zemlji. Spremenljivke, ki so jih podrobno nadzorovali so bile površinski odtok, profil vlage v zemlji, nivo podtalnice in vreme.

Rezultati

Ekipa raziskovalcev je na koncu primerjala rezultate, ki so jih dobili na terenu ter računalniške simulacije, da bi se lahko naučili več o razmerah, ki lahko bistveno vplivajo na gibanje vode ter onesnaževalce, ki se nahajajo pod površjem zemlje.

Rezultat teh raziskav je pokazal, da na premikanje materiala v zemlji močno vplivata plitva podtalnica in razpoke v podzemnem območju. S temi rezultati in izsledki pa bodo lahko sedaj ugotovili, ali obstaja tveganje za gradnjo določenih jederskih objektov ali ne.

Globalno segrevanje ima lahko velike posledice

Globalno segrevanje ozračja ne pomeni le bolj toplih dni ter milih zim. Vsaka sprememba temperature pomeni dodatno nevarnost za razmere na Zemlji.

Globalna depresija

Spremembe, katere bodo potrebne zaradi globalnega segrevanja bodo po približnih ocenah stale 20% svetovnega bruto proizvoda. Zato si lahko predstavljate depresijo, skozi katero bodo šli nekateri ljudje zaradi dodatnega znižanja plač ter zvišanja stroškov.

Izumiranje rib

Ena izmed navadno podcenjenih posledic globalnega segrevanja je tudi ‘zakisanje’ morja. Morje vsak dan vsrkava ogljikov dioksid iz ozračja, in glede na to, da je tega plina vedno več, je posledica tega večja kislost morja (reakicja, ki se odvija v morju zaradi ogljikovega dioksida, povzroča večje količine karbonske kisline).

Globalna Lakota

Da bi lahko nahranili ves svet, je potrebno spremeniti ter preurediti ogromne površine, ki bi bile potrebne za pridelovanje hrane. Takšna infrastruktura pa je tudi odvisna od stabilnega vremena, vendar pa je to nemogoče zaradi spremembe temperatur ter vremena, na kar vpliva globalno segrevanje. Raziskave kažejo, da je vse več dežja v suhih področjih ter vse manj dežja v nekoč vlažnih področjih, kar lahko privede do popolnega preobrata, nič pa se ne da spremeniti čez noč, za vzpostavitev in prilagajanje novim razmeram bodo potrebna leta dela.

Neprekinjen krog

Pozitiven krog dogodkov je danes že skoraj nekaj nemogočega v naravi. Za primer lahko vzamemo taljenje ledu, kar povzroči nastajanje večjih površin, ki vsrkavajo toploto, kar povzroči še hitrejše taljenje snega, česar posledica je še hitrejše spreminje podnebja. Takšne spremembe lahko najdemo v naravi že skoraj povsod, kar le še pospešuje slabe razmere v katerih smo se znašli.