Projekt Vrečka na vrečko: Nasvidenje večni dami plastiki

V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Ekologov brez meja ‘Vrečka na vrečko‘, ki preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na pretirano rabo plastičnih vrečk, obenem pa nudi kreativne in preproste rešitve za preprečevanje nastajanja tovrstnih odpadkov. Na dogodku so organizatorji predstavili nastale umetnine in izdelke iz odpadne embalaže, ambasador projekta Sašo Papp pa je podelil nagrade zmagovalcem fotonatečaja Vrečka na veji. Na dogodku so se organizatorjem pridružili gostujoči umetniki, glasbeniki, improvizatorji in plesalci, ki so poskrbeli za pravi mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel.

Projekt Vrečka na vrečko javnost preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk. Ponuja ustvarjalne rešitve pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ki so izvedljive za vsakogar, poteka pa že drugo leto zapored v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov – ETZO.

Organizatorji so cel ETZO teden na Stojnicah idej v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City in na Pogačarjevem trgu ter na 27. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu zbirali stare plastične vrečke. Vodja projekta Vrečka na vrečko in članica Ekologov brez meja Urša Dolinšek je na zaključnem uličnem dogodku povedala: »Letos smo zbrali precej manj plastičnih vrečk kot lansko leto. Zbirnih točk smo imeli letos namenoma manj, saj ne želimo dajati napačnega sporočila – na prvem mestu naš namen ni pridobiti čimveč plastičnih vrečk, ampak ozavestiti čimveč obiskovalcev. Tu smo bili tudi uspešni, saj je stojnico vsak dan obiskalo vsaj 30 ljudi, še veliko več pa je bilo mimoidočih, ki so si vse skupaj ogledovali bolj od daleč. Zbrali pa smo štiri polne 120 litrske vreče za smeti – polne plastičnih vrečk.” Iz njih in iz plastenk so cel teden nastajale umetnine in uporabni izdelki, preostale zbrane vreče pa bodo organizatorji uporabili pri nadaljnjih projektih, delavnicah in ustvarjanju.

Pogačarjev trg je bil v soboto zaznamovan z večno damo plastiko. Prizorišče je bilo ob ogromnem mrtvem drevesu, ovenčanem s plastičnimi vrečkami (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)), ki se je dvigal iznad Travnika, posejanega s pisanimi in povsem bionerazgradljivimi cvetlicami iz plastenk (avtorjev oblikovalskega studia Lukatarina: Luka Mancini in Katarina Mrvar).

Umetnik The Miha Artnak je svojo umetnino poimenoval Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall in jo komentiral takole: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«

Modna oblikovalka Barbara Živčić (Ekologi brez meja) pa je v tednu ETZO v sodelovanju s Kralji ulice vodila dve delavnici izdelave spalnih vreč, na katerih se je 15 brezdomcev naučilo iz plastičnih vreč narediti spalno vrečo in jih v soboto prinesla na ogled. Na dogodek je nepovabljeno privihralo tudi plastično bitje Bagfoot in z osrednjim plesnim spektaklom »Who’s Bag« dokazovalo, da je nakupovanje praznik. Plesno točko je Bagfoot tokrat okrepil s svojimi kloni iz skupine plesalcev Šole za nastopanje Bast in prostovoljci.

Pomemben del uvodnega jesenskega dela projekta je bil fotonatečaj Vrečka na veji, ki se je začel 3. oktobra in končal 15. novembra 2011. Na natečaj je prispelo 448 fotografij, izmed 10 fotografij z največ spletnimi glasovi pa so tričlansko komisijo najbolj prepričali Andrej Marenčič s foto motivom  I Wanna Spin (But I Cant),  Anja Burnik s foto motivom Smetovec, Nataša Pezdir s foto motivom “Okraski” Koritnice. Nagrade jim je na zaključnem uličnem dogodku podelil ambasador projekta in radijski voditelj Sašo Papp.

Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:

• Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.
• Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.
• Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Kanta – koši za ločevanje odpadkov.
• Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.
• Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.

Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improlektika (Andrej Težak – Tešky, Veronika Hana, Boštjan Gorenc – Pižama, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je mojstrsko moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.

Vrečka na vrečko – razstava v BTC-ju

Društvo Ekologi brez meja, umetnik The Miha Artnak, oblikovalski studio Lukatarina in ekološko društvo Eco Vitae so se v tednu ETZO trudili, da bi opozorili na pretirano porabo plastičnih vrečk.

Jutri bodo na parkirišču nasproti znane pivnice v ljubljanskem BTC otvorili razstavo, ki bo dva meseca gostovala kot kombinirana umetniška razstava Vrečka na vrečko in fotka na fotko. Pošast iz plastičnih vrečk Lovka na lovce avtorja The Mihe Artnaka in 18 fotografij Žiga Šmidovnika bo na interaktivni postavitvi razstave s plesno predstavo 39 – Umiranje na obroke pospremil plesalec in koreograf Gregor Kamenjak. Razstava je nadaljevanje projekta Vrečka na vrečko, ki preko umetnosti opozarja na prekomerno uporabo plastičnih vrečk.

Torej od 8 aprila dalje vabljeni vsi na parkirišče nasproti pivnice Kratochwill v BTC v Ljubljani, ki vas zanima umetnost, vsi ki ste ‘eko’ in tudi tisti, ki boste prišli iz radovednosti – kdo ve, mogoče tudi vas prepričajo, da boste odslej malo drugače ravnali s plastičnimi odpadki.

O projektu vrečka na vrečko

Skupaj z umetnikom The Miha Artnak, društvom Eco Vitae in oblikovalskim studiom Lukatarina so Ekologi brez meja pripravili projekt z imenom Vrečka na vrečko, ki je potekal med 20. in 28. novembrom v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V okviru projekta so v mestni občini Ljubljana zbirali stare plastične vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo (ki nastanejo kot odpadek pri avtomatih z vodo in toplimi napitki), iz katerih so nastale različne umetnine – Lovka na lovce (The Miha Artnak) in Ustavimo svetovno prvenstvo v plastičnih lončkih (Lukatarina).

Nastale umetnine imajo poleg estetske vrednosti tudi ozaveščevalni pomen. V okviru projekta so se izvajale tudi različne delavnice, kjer se je ustvarjalo iz rabljenih plastičnih vrečk in lončkov. Na stojnicah se je bilo mogoče podrobneje seznaniti s problematiko, na voljo pa so bile tudi vrečke iz blaga.

V vrtcih, šolah in nekaterih drugih ustanovah je že pred začetkom potekalo zbiranje izrabljenih plastičnih vrečk in kozarčkov, prav tako pa jih je bilo možno prinesti na stojnice ali v Okoljskem center. V zameno so prinašalci dobili vrečke za večkratno uporabo. Skupaj je bilo zbranih okoli 40.000 plastičnih vrečk in 7.500 plastičnih lončkov.

S projektom želijo Ekologi brez meja opozoriti na problem prekomerne uporabe in nepravilnega ravnanja s plastičnimi vrečkami v Sloveniji. Po nekaterih podatkih naj bi odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju porabil med 130 in 150 plastičnih vrečk. Te po končani uporabi (običajno ni daljša od 30 minut) največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, saj se jih da reciklirati (trenutno se jih reciklira le okoli 4%). Plastične vrečke se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali (predvsem morskih). Pri tem velja poudariti tudi, da so vrečke narejene iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin.

Kako ohraniti zelenjavo svežo dalj časa?

Da bi ostali vitalni jejte veliko zelenjave, hkrati pa se držite nasljednih nasvetov, da boste vedno imeli pri roki svežo zelenjavo.

V trgovini

• Zelenjavo prijemajte z vrečko. Vrečko enastavno obrnite, primite zelenjavo z njo, nato pa jo ponovno obrnite z zelenjavo v njej. Tako je vse skupaj hitreje, hkrati pa boste lahko na čist in suh način vzeli zelenjavo, ki jo želite.
• Zelenjava v vrečkah. Kupite tisto zelenjavo, ki že na prvi pogled izgleda bolj sveža.

Ko pridete domov

• Vzemite si čas, da odstranite vrečke, v katere ste tesno zavili zelenjavo. Tako boste preprečili poškodbe in prehitro staranje.
• Vredno morate zelenjavo dobro sprati in z nje nato otresti odvečno vodo, ter jo nato obrisati v svežo bombažno krpo. S tem boste podaljšali življensko dobo zelenjave, saj bo dalj časa ostala sveža.
• Če ste kupili celo glavo solate, le-tej odrežite pecelj in umijte liste ter jih obrišite z suho krpo. Tako boste ohranili bogat okus in svežino solate dalj časa.
• Da pa bi podaljšali življensko dobo zelenjave na sploh, pa dodajte suho papirnato brisačo v vrečko, saj bo ta absorbirala odvečno vlago.

Kam s papirnatimi vrečkami?

Ali ste med tistimi potrošniki, ki so nekoliko bolj osveščeni in v trgovini vzamete papirnato vrečko namesto plastične?

Na ta način seveda pomagate pri zmanjšanju odpadkov. Papirnate vrečke je seveda lažje reciklirati, vendar pa se velikokrat zgodi, da se vam po stanovanju na koncu vseeno valjajo stare papirnate vrečke, ki se jih ne morete znebiti.

Le malo papirnatih vrečk je narejenih iz recikliranih ali alternativnih vlaken. To pomeni, da je vseeno bilo potrebno posekati drevo, da so iz njega lahko naredili vrečke. Res je, da danes na veliko recikliramo papir, vendar pa so lahko papirnata vlakna reciklirana le nekajkrat, saj se s časoma začnejo razgrajevati.

Zakaj torej ne bi popolnoma izkoristili potenciale papirnate vrečke, preden jo pošljete na recikliranje?

Potrebno je imeti le malo domišlije in kaj hitro boste uspeli najti kakšno pametno idejo. Za začetek pa je tu nekaj nasvetov:
Papirnate vrečke so odlične za obložitev kletk za živali ali za kakšen smetnjak. Prav tako jih lahko uporabite za zavijalni papir za knjige, ki bodo zdržave veliko dalj časa, če bodo zavite. V papirnato vrečko pa lahko zavijete tudi kakšno darilo in nato vse skupaj domiselno okrasite. Vanjo lahko tudi shranjujete ostale papirnate odpadke in vse skupaj, ko je polno odnesete do najbližjega zbiralnika papirnatih odpadkov …

Plastične vrečke

Danes smo dobesedno zasuti s plastiko. Velik problem pa pri tem predstavljajo plastične vrečke, ki se kar kopičijo doma.

V večini primerov je tako, da v trgovini nakupimo ogromno stvari, jih natrpamo v na novo kupljene plastične vrečke, katere doma na koncu tako ali tako zavržemo. Zato nekateri raje v trgovino prinašajo rabljene plastične vrečke in s tem zmanjšajo povpraševanje po vrečkah, vendar pa mnogi tega ne storijo. Torej kako na pameten način porabiti plastične vrečke, ki jih že imamo doma?

Kot podloga za kolena – imate opravila na vrtu in ne želite umazati hlač? Enostavno si zavežite plastični vrečki okoli kolen.

Za zaščito rok – veliko je stvari, katerih se ne dotikate radi, zato raje uporabite vrečke za zaščito vaših rok pred nepotrebno umazanijo.

Za čopiče – se vam je že zgodilo, da ste morali prekiniti pleskanje ali barvanje, ko je nenadoma prišla vmes neka nujnost? Ko pa ste prišli nazaj, pa je bil čopič že zasušen. V takih primerih čopič raje zavijte v plastično vrečko. Tako se vam ne bo posušil.

Kot priročen dežnik – so vremenarji napovedali 30% možnost dežja? Hmmm, ali je vredno vzeti s seboj dežnik, ali raje tvegati?
Tretja možnost pa je ta, vzamete s seboj plastično vrečko, katera vam bo varovala pričesko.

Zavijalni papir – ste pozabili kupiti papir za zavijanje? Malo pobrskajte po predalu z vrečkami in zberite tiste nabolj pisane ter jih uporabite za zavijanje.

Držalo za moker dežnik – velikokrat se zgodi, da ne veste kaj bi naredili z mokrim dežnikom, s katerega teče voda. V takšnih primerih je vrečka prava rešitev.

Filter za rože – zmečkajte vrečke in jih postavite v lonce. Tako boste preprečili, da bi vaše rože stale v vodi, poleg tega pa boste lahko nemoteno premikali rože po stanovanju, saj te ne bodo puščale sledi zemlje.

Varovalo za knjige - pri kuhanju se velikokrat zgodi, da se platnice vaše najljubše kuharice zamažejo s hrano. V takšnih primerih je najbolje, če platnice oblečete v plastične vrečke.

Seveda pa je najboljši način kako se pa uporaben način znebiti odvečnih plastičnih vrečk ta, da jih preprosto sploh ne uporabljate! Danes je že toliko bolj uporabnih alternativ plastičnim vrečkam, da bi se tem res lahko počasi že odrekli. Tudi če malo pogledam v preteklost, lahko najdemo veliko različnih nadomestkov.

Nevarnosti eko nakupovalne vrečke

Nakupovalne vrečke za večkratno uporabo hitro postajajo trend za vse, ki dajo kaj na okolje.Vendar pa moramo tudi tukaj paziti na nekatere stvari in svoje zdravje, kajti na te vrečke se hitro naberejo bakterije in plesni.

Raziskave centra EPIC (Canadian Environment and Plastics Industry Council) so pokazale, da so imele te vrečke v veliko primerih nevarne količine bakterij, kar 40% vrečk pa je vsebovalo tudi neko vrsto plesni ali glivice. Posledice tega so lahko zastrupitve s hrano, kožna obolenja, alergične reakcije, napade astme ter obolenja ušes.

Zato se je dobro držati naslednjih navodil za uporabo nakupovalnih vrečk za večkratno uporabo:

1. Pazite, da ne daste vseh proizvodov v isto vrečko: nikoli ne mešajte mesa ter mlečnih izdelkov z ostalimi proizvodi.
2. Vrečk za včkratno uporabo ne uporabljajte za več namenov: te vrečke primerne za skoraj vse. Vendar pa se na primer lahko ob uporabi teh vrečk za shranjevanje mokrih oblačil, v vrečki naberejo zaradi vlage različne vrste nevidnih plesni, kar se na koncu prenese na hrano.
3. Vrečke posušite preden jih shranite: tudi na ta način se lahko pojavi v vrečki plesen in bakterije, saj se v mokri vrečki nabira vlaga, če le-ta ni bila prej posušena.
4. Bodite pozorni kje jih hranite: po navadi damo vrečke na tla, ko pridemo iz trgovine, da lahko odpremo prtljažnik avtomobila, s tem pa se na vrečke prenese umazanija, ki se bo v prtljažniku avtomobila prenašala še na druge stvari in hrano.
5. Operite jih: vrečke lahko brez težav operete v pralnem stroju, s tem pa boste iz vrečke izprali večino bakterij in plesni. Hladilne vrečke pa operite s gobo in milom. Vendar pa bodite pozorni, da boste vrečke najprej posušili in šele nato zopet shranili.