Zdravilne lastnosti buč in bučnih semen

Buče imajo znane diuretske učinke (pospešujejo izločanje urina), priporočajo pa jih kot prehrano ljudem, ki jih pestijo bolezni kot so protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Buče uživamo kuhane (pire), pečene ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Buče delujejo tudi pomirjevalno ter so koristne pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji.

Buče kot dietna prehrana

Buče kot kompot jemo zjutraj, na prazen želodec, kot sredstvo proti zaprtju. Primerne so tudi kot dietna prehrana pri ljudeh, ki imajo želodčne težave in bolezni in pri debelih ljudeh.

Pri dietni prehrani buče pripravimo takole: bučo narežemo na manjše kose in ji dodamo nekaj zrelih narezanih paradižnikov in narezane čebule. Skuhamo jo v lastnem soku in po okusu lahko dodamo malo kisle ali sladke smetane, mešanice pa ne solimo.

V zadnjem času se uporablja surovo ali kuhano pulpo buč in bučni sok za zdravljenje psoriaze, to je trdovratna kožna bolezen. Pri zdravljenju psoriaze moramo bučo uživati vsak dan pripravljeno, lahko pa jo pripravimo na različne načine (slano ali kot sladico), da se je ne naveličamo prehitro. Psoriazo najbolje zdravimo še s hkratnim sončenjem, kopanjem v morski vodi in obsevanjem z ultravijoličnimi žarki. Sveže meso oziroma notranjost buče lahko uporabljamo tudi za obloge pri opeklinah prve stopnje.

Bučna semena

Semena buče so uporabna kot zdravila za izločanje črevesnih parazitov kot sta otroške gliste in trakulja. Seme buče ima dobro lastnost, saj ne draži sluznice in ni strupeno, poleg tega pa ga lahko jemljemo več dni zaporedoma, saj nima nobenih stranskih učinkov. Pri majhnih otrocih, nosečnicah, dojiljah, starejših ljudeh, ljudeh izčrpanih od bolezni ali z obolelimi jetri, moramo vsekakor dati bučnim semenom prednost pred drugimi sredstvi. Seme moramo olupiti šele tik pred uporabo in odvržemo samo trdo lupino, ne pa tudi sive zelene ovojnice semena, ki je pod njo, kajti prev v njej so zdravilne snovi.

O količini semena, ki jih lahko dnevno užijemo, so v literaturi različni podatki. Za odrasle se najpogosteje navaja količina po 300 gramov, za otroke pa od 30 do 150 gramov. Otrokom od 10 do 12 let dajemo 150 gramov, otrokom od 5 do 7 let 100 gramov, od 3 do 4 let 75 gramov, 2 do 3 let pa 30 do 50 gramov. Dan pred pričetkom jemanja semen pa naj bi uživali predvsem kašasto hrano.

Sorte buč

Pri nas  gojimo predvsem: ORJAŠKO BUČO (Cucurbita maxima) z dolgimi vrežami, katere dozoreli plodovi so primerni za vlaganje, nedozoreli pa za svežo uporabo, ter GRMIČASTE VRTNE BUČKE (večinoma Cucurbita pepo), ki so tudi primerne za gojenje v zaščitenem prostoru. Ponekod pridelujejo tudi DIŠEČE BUČE (Cucurbita moschata); njihovo meso ima muškatni vonj in je zelo okusno.

PATIŠON BELA 
Spada med sočne delikatese bučk, ki izvirajo iz tropskih predelov. Zato ji prija toplota, vlaga in seveda s hlevskim gnojem obogatena zemlja. Po 15. maju jo posejemo na prosto. Rastlina oblikuje grmiček, ki v vrtu ne zavzame veliko prostora. Plodovi so beli do zelenkasti, značilno zvezdaste oblike. Lepi so. Majhne lahko vlagamo v kis. Iz svežega bučnega mesa lahko pripravljamo juhe, kompote, omake. Mlade lahko pečemo na žaru, polnimo, dozorele pa uporabimo za dekoracijo.

MESA QUEN
Je buča podobna želodu. Poznamo bele, rumene in zelene sorte. Nedozorele bučke pečemo na žaru v pečici, polnimo in gratiniramo. Pred uporabo jih ne olupimo. Skladiščimo jih lahko dva meseca.

HOKAIDO
Bučka je intenzivno oranžno rdeča s čvrstim oranžnim mesom. Je rahlo hruškaste ali čebulaste oblike. Skladiščimo jo lahko 6 – 7 mesecev, med skladiščenjem pa se okus še izboljša. Za pripravo juh je odlična buča. Okus še izboljšamo z maslom in soljo. Zagotovo je ena najbolj okusnih buč. Vsebuje veliko karotina, okus rahlo spominja na škampe.  Pred uporabo je ni potrebno lupiti.

TIVOLI ( ŠPAGETARICA )
Buča je valjaste oblike, kremno rumene barve. Meso je svetlo rumeno in pri kuhanju razpade na vlakna. Zraste do premera 10 cm in teže 1,2 kg. Čas od setve do ploda je sto dni. Neugledni plodovi nas po kuhanju presenetijo, saj bučno meso razpade v vlakna, podobna špagetom. Sorto lahko uspešno gojimo v posodi na balkonu. Skladiščimo jo lahko dva meseca.

ATLANTIC GIANT
Najtežja buča na svetu žlahtnitelja Howarda Dilla iz Kanade.
Meso je svetlooranžne barve, nevtralnega okusa, ki spominja na orehe. Lupina je oranžne barve. Zori od 110 – 120 dni in doseže težo od 20 do 523 kg. Uporabljamo jo predvsem za juhe in za vlaganje.

SWEET MAMA F
Je tip maslene buče bettercup. Zori 95 dni in je temno zelene, rahlo progaste barve; nezrela je svetlo zelena, kasneje rdečkasto rjava. Meso je temno rumeno, moknato in čvrsto, polnega sladkega okusa. Uporabljamo jo predvsem za juhe, pire, za pečenje na žaru, narastke, za mešanje k drugi zelenjavi. Zaradi izredno trde kože bučo pred lupljenjem blanširamo ali popečemo v pečici.

Koloidno srebro

Koloidno srebro je raztopina koloidnega srebra v koncentraciji od 5 do 30 ppm (število delcev čistega srebra premera 0,0001 mikrona na milijon delcev večkrat destilirane, deionizirane vode – aqua purificata). Najpogostejša koncentracija je 25 ppm. Je zelo učinkovita, naravna alternativa sintetičnim antibiotikom. Za razliko od sintetičnih antibiotikov, koloidno srebro ne uničuje le bakterij, ampak tudi viruse, glivice in druge patogene organizme (parazite). Koloidno srebro ni škodljivo za sesalce, plazilce, rastline in druga živa bitja, ki niso zgrajena le iz ene celice. Ob pravilni uporabi ni stranskih oz. neželenih posledic.

Pri katerih težavah si lahko uspešno pomagamo s koloidnim srebrom?

Akne, afte, alergijski rinitis, antraks, artritis, astma, atletsko stopalo, bakterijske okužbe (različne), bradavice, bronhitis, Candida albicans, cistitis (vnetje mehurja), Crohnova bolezen, črevesne bolezni (razne), davica, dermatitis, driska, ekcemi, Epstein-Barrov virus, fibrozitis, gastritis, glivične okužbe (razne), gobavost, gonoreja, griža, gripa, hemoroidi, herpesi, impetigo, keratitis, kolitis, konjuktivitis, kriptospordijske okužbe (razne), Legionarska bolezen, lupus, luskavica (psoriaza), malarija, Menierova bolezen, meningitis, nevrastenija, oftalmija, okužbe mehurja in ledvic, opekline, oslovski kašelj, paratifus, pasovec, pireja, plevritis (vnetje pljučne membrane), pljučnica, bolezni prostate (vnetje, rak), rak (razni tipi), revmatizem, rinitis, rovovsko stopalo, rozacea, salmoneloze, septikemija in septične razjede, sifilis, sindrom kronične utrujenosti, sladkorna bolezen (diabetes), srbenje zadnjika, stafilokokne in streptokokne okužbe, škrlatinka, tetanus, tifus, tonzilitis (vnetje mandljev), tuberkuloza, turi, ulkus, ušesne okužbe, vnetje slepiča, vnetje srednjega ušesa, zastrupitev krvi.

Uporaba koloidnega srebra

Pred uporabo pazljivo preberite navodila. Koloidno srebro uporabljamo zunanje, tako da večkrat na dan ali po potrebi tretiramo (pokapljamo, pošpricamo, pokrijemo z vato oz. gazo namočeno s koloidnim srebrom) prizadeta mesta. Oralno jemljejo odrasli od 12 let starosti dalje po 1-3 nekovinske čajne žličke 3 krat dnevno, otroci od 6 – 12 let starosti, polovico odmerka za odrasle, otroci od 3- 6 let pa 1 čajno žličko dnevno. Izdelek jemljemo do izboljšanja, praviloma ne več kot 2 do 3 stekleničke. Preventivno ga uživamo po 1 nekovinsko čajno žličko dnevno (2-3 krat letno po 1-2 steklenički). Pri infekcijah (virusi, bakterije ali glivice):jemljemo vsake 2-3 ure na dan, dokler se stanje ne normalizira, lahko tudi do dva meseca, nato pa nadaljujemo s preventivo, da se imunski sistem okrepi. Priporočljivo je grgranje, žvrkljanje, dajanje kapljic v nosnice, oči ali ušesa, odvisno od vrste okužbe (prehladi, angine, gripa, bronhitis, vnetje ušes, sinusov, oči …).

Koristni pripomočki so kapalka, razpršilec in podobno. Za utrjevanje dlesni in ustavitev zobne gnilobe: nekaj kapljic koncentrirane raztopine kanemo na zobno krtačko (brez paste) in si drgnemo zobe in dlesni. Lahko tudi držimo tekočino v ustih do ene minute in nato izpljunemo. Sinusi, oči, ušesa: kapljice dajemo vsakih 15 minut do izboljšanja stanja, potem vsako uro do popolne ozdravitve. Ko dajemo kapljice v oči, jih držimo zaprte približno 5 minut. Prehladi, gripa, boleče grlo: grgramo in žvrkljamo eno veliko žlico (0,3 dcl) vsako uro dokler se stanje ne izboljša in hkrati uživamo tudi šibkejši pripravek (npr. 5 ppm). Za živali: v posodo damo eno žlico pripravka ob vsaki menjavi vode. Ob resni bolezni vzamemo kapalko in damo eno žličko 3x dnevno v gobček, dokler se stanje ne izboljša.
POMEMBNO: Pri oralni rabi vedno najprej zadržimo raztopino v ustih od 1 do 3 minut, jo nato še grgramo ter pogoltnemo. Če pa so obolela prebavila, jo pogoltnemo takoj.

Uporaba koloidnega srebra

• Dodatek k pitni vodi med potovanjem in taborjenjem. Za dezinfekcijo vode na liter damo eno plastično čajno žličko, dobro zmešamo in počakamo šest minut.
• Dodatek k vodi za kuhanje.
• Opekline, poškropljene s koloidnim srebrom, se pozdravijo hitro in brez brazgotin.
• Varno sterilizira vse od zobne krtačke do kirurškega instrumenta.
• Lokalna uporaba na vreznine, odrgnine, rane, izpuščaje, sončne opekline, pike insektov.
• Koloidno srebro napršiti na odpadke, da preprečimo slab vonj.
• Napršiti hišne gobice, brisače in rezalne deske, da se uničijo bakterije (E.Coli, Salmonela…) in s tem preprečiti zastrupitev hrane.
• Dodati pri konzerviranju, vkuhavanju in stekleničenju.
• Dodati sokovom in mleku, da se prepreči kvarjenje, fermentiranje, zasirjenje.
• Napršiti v čevlje in med prste, da uniči večina glivic.
• Koloidno srebro zmanjša prhljaj, luskavico, kožne srbečice itd. Odlično sredstvo po britju.
• Dodatek k vodi za kopanje, grgranje, prhanje, izpiranje črevesja, spreju za nos in vodicam za zobe.
• Izjemno skrajša čas okrevanja pri prehladih, gripi, pljučnici, dihalnih infekcijah in pri rino virusih.
• Kožna srbečica, očesno vnetje ali infekcija (razredči manjšo količino koloidnega srebra z enako količino destilirane vode iz lekarne za očesno uporabo) in ušesne infekcije (pred uporabo rahlo ogreti).
• Za odstranjevanje bradavic preko noči namazati in obvezati.
• Lahko zaustavi propadanje zob in prepreči slab zadah…
• Za zmanjševanje zobobolov, ustnih vnetij, infekcij…
• Za razkužitev zobnih protez.
• Za razkužitev in odstranjevanje vonjav v hladilnikih, zamrzovalnikih in posodah za shranjevanje hrane.
• Dodatek k vodi hišnih ljubljenčkov, ptičjim posodicam, vazam za rezano cvetje.
• Vlažna obleka, brisače in perilo ne bodo postali plesnivi.
• Za odstranitev neželenih mikroorganizmov iz zemlje in vodovodnih sistemov.
• Za uničenje glivic, plesni, gnitju in proti večini boleznih pri rastlinah.
• Koloidno srebro je izvrsten stimulator rasti rastlin.
• Koloidno srebro je razkužilo za bazene, vodnjake, vlažilce, jacuzzije, vroče banje, pomivalne stroje, predpražnike za kopalnice.
• Zelo koristno je napršiti nekaj koloidnega srebra na sadje in zelenjavo pred skladiščenjem ali uporabo.
• Razkužilno sredstvo za telefonske slušalke, slušne aparate, glavnike, pipe itd.
• Koloidno srebro je čudovit čistilec vode. Voda shranjena z dodatkom ene ali dveh Jedilnih žlic koloidnega srebra na 5 litrov bo varna in dobrega okusa zelo dolgo časa. Voda, ki je onesnažena z mikrobi lahko postane pitna z dodatkom dveh ali treh jedilnih žlic koloidnega srebra na vsakih 5 litrov vode.

Stranski  in neželeni učinki

Koloidno srebro velja za varno naravno obliko zdravstvene samopomoči. Če ga jemljemo po navodilih, ni znanih negativnih ali stranskih posledic. Edina negativna posledica pri
hudo čezmernem jemanju srebrnih pripravkov je nastanek argirije (delna oz. lokalna izguba pigmenta na koži in na nohtih), kar je sicer bolj estetski problem. V literaturi navajajo, da bi do argirije lahko prišlo, če bi popili več kot 500 litrov koloidnega srebra. Doslej še niso poročali o kakšni medsebojni reakciji med zdravili in koloidnim srebrom, tako da ob uživanju katerih koli zdravil lahko uporabljamo koloidno srebro. Koloidno srebro je potrebno hraniti v stekleni posodi stran od električnih naprav. Čeprav se steklo lahko razbije, je edini primeren material za hranjenje. Koloidno srebro v plastični ovojnini ni primerno, ker je čas uporabe pri tem minimalen, saj se koloidno srebro začne izločati iz suspenzije.

Hrana za zdrav mehur

Vnetje mehurja je lahko kar nadležna in boleča stvar. Ampak, ali ste vedeli, da določena hrana lahko pomaga preprečevati tovrstna vnetja mehurja? Zdrava hrana je pomembna za celo telo, v tem članku pa vam predstavljamo nekaj jedi, ki bodo pomagale, da bo vaš mehur ostal zdrav.

Brusnice

Brusnice so najbolj znan sadež za zdravje mehurja, in to z dobrim razlogom. Snovi, ki jih brusnice vsebujejo, ustvarijo termodinamični ščit, ki preprečuje vstop bakterijam in virusom. Seveda pa ne pozabite – bolj kot je sadje sveže in manj kot je predelano, več koristnih snovi se ohrani.

Hruške

Hruške imajo alkalne lastnosti, zato pomagajo uravnavati kislost telesa. Uravnovešena kislost telesa pa je kot vemo pomebna za naše zdravje in posledično tudi za mehur.

Polnozrnati izdelki

Polnozrnat kruh, ovsena kaša in podobni polnozrnati izdelki so odlični za zdravje mehurja, saj vsebujejo veliko količino vlaknin, ki so pomembne za ves prebavni sistem. Pomagajo pri hitrejšem transportu odpadnih snovi iz telesa, to pa pomeni manj napenjanja in stiskanja trebuha in mehurja.

Voda

Osem do deset kozarcev navadne vode na dan poskrbi, da je vaše telo očiščeno.

Jogurt

Švedski raziskovalci ugotavljajo, da naj bi 2 lončka jogurta na dan zmanjšala možnost raka na mehurju kar za 40%.

Tisti, ki pa že imate težave z mehurjem, pa bi se morali odreči tobaku, kofeinu in pekoči hrani, vsaj dokler se vaše zdravje ne uredi.

Zdravilna rdeča pesa

Surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, zatira tumorje in nekatere hujše bolezni, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega in drugih sevanj, upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur. Pri zdravljenju z rdečo peso se v razne namene uporabljajo surovi gomolji, sok in listi.

Z rdečo peso si lahko uspešno pomagamo proti hripavosti. Iztisnemo sok iz gomoljev surove rdeče pese ga pijemo nekaj dni zapored. Proti kašlju pa zmešamo 250 gramov soka surove rdeče pese s 100 grami koprivinega soka ter pijemo mesec dni po požirkih po možnosti vsako uro. Za znižanje telesne temperature uživamo po požirkih mešanico soka iz četrt litra soka rdeče pese ter soka 4 limon.

Pri hujših obolenjih spijemo vsak dan najmanj pol litra soka surove rdeče pese. Ko pride do olajšanja in se stanje organizma začne izboljševati, pa nadaljujemo s četrt litra na dan. Proti boleznim ledvic in mehurja čim pogosteje in v čim večjih količinah pijemo sok surove rdeče pese ali pa uživamo solato iz nje.

V primeru slabokrvnosti in če imamo pomanjkanje železa v krvi pijemo vsako uro ves dan požirek soka surove rdeče pese. Proti slabokrvnosti pa pomaga tudi, če dlje časa uživamo vsak dan pol litra soka iz enakih delov surove rdeče pese in jabolk.

Proti arteriosklerozi in za upočasnitev staranja čim dlje časa preventivno pijemo sok iz drobno naribane pese, ki mu dodamo limonin sok in med. Ko se med raztopi, pijemo po požirkih.
Proti začetku in razvoju raka vsak dan jemo surovo rdečo peso in pijemo njen sok. To deluje preventivno in tudi zaviralno na nadaljnji razvoj bolezni.
Proti celulitu iztisnemo sok iz enega gomolja surove rdeče pese, treh strokov česna ter petih vejic peteršilja. Sok pijemo po malem uro pred glavnimi obroki.

Proti prehladu in virusnim obolenjem vsak dan pijemo sok surove rdeče pese ali jemo solato iz same rdeče pese ali pa z dodatkom peteršilja zelene, nastrganih jabolk, jogurta itd. po želji.

Za krepitev jeter in želodca naribamo surovo rdečo peso in gomolj zelene (dvakrat več rdeče pese kot zelene), osolimo, dodamo malo olivnega olja, jabolčnega kisa, po želji mlete kumine in prav tako po želji malo kisle smetane, jed pa posujemo z nasekljanimi listi peteršilja. Uživamo jo lahko kot solato pri glavnih obrokih ali kot malico med obroki.

Če kuhamo rdečo peso za solato, lahko vodo, v kateri se je kuhala, uporabimo za odstranjevanje kurjih oči. Prizadete dele vsak dan nekajkrat namočimo vanjo nekaj dni zapored in kurja očesa se začnejo sušiti.

Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesnih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3-4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na kraju prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.

Za splošno krepitev zdravja in popestritev jedilnika lahko nasekljan gomolj surove rdeče pese vsakodnevno uporabljamo pri dušenju skupaj z drugo zelenjavo, v omakah za prilogo k rižu ali testeninam ter pri pripravi jedi v voku. Enako kot pri vsej drugi zelenjavi zadostuje le nekaj minut dušenja. Rdeča pesa daje jedem vabljivo živo barvo. Že preprosta zelenjavna omaka za špagete je na primer z dodatkom nasekljane rdeče pese prava paša za oči in okus.

Za shranjevanje surove rdeče pese čez zimo lahko olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom.