Kopriva – pekoče zdravilo

Kopriva skozi zgodovino

Kopriva je vsestranska

Alga klorela – naravno do zdravja

Klorela (Chlorella) je posebna zelena alga, ki se je pojavila že pred 2,5 milijardi let. Dokazi se skrivajo v ostankih fosilov, a ker je mikroskopski organizem, je ni so odkrili do poznega 19. stoletja. Dandanes jo poznamo kot odlično prehransko dopolnilo, ki nas varuje pred mnogimi zdravstvenimi nevšečnostmi!

Ime klorela izvira iz grških besed `Chloros`, ki pomeni `zelen` ter `ella`, ki pomeni `malo`. Alga klorela raste v sveži in čisti vodi, celo na kopnem ob visoki vsebnosti vlage, ob močni sončni svetlobi in čistemu zraku ter je velika komaj kot človeški eritrociti (rdeče krvničke). Vsebuje edinstveno sestavino CGF ali klorelin rasni faktor, spada med rastline, ki vsebuje največ klorofila (listnega zelenila) na svetu, veliko ima encimov, vitaminov (C, B karoten, B1, B2, B6, B12, vitamin K …) in mineralov (fosfor, kalcij, magnezij, železo, cink, jod …).

Dobro znani so pozitivni učinki uživanja klorele, kot so na primer stimuliranje krvnega obtoka, pospešeno delovanje jeter, ledvic in črevesja. Prav tako pospešuje produkcijo rdečih krvnih telesc, zvišujejo kisik v telesnih celicah in možganih, pomagajo pri primerni rasti otrok, stimulirajo vzdrževanje tkiv, pomagajo spreminjati Ph vrednost v vašem telesu do bolj alkalnega stanja, ohranjajo normalno delovanje srca in še bi lahko naštevali. Skratka, uporabite jo lahko za marsikaj, in sicer proti utrujenost, infekcijami, postarani koži, slabi cirkulaciji, bolečinam v sklepih, kardio-vaskularnimi boleznimi, debelosti, pri pregonu glavobolov, nespečnosti, alergijah, holesterolu, zviševanju hemoglobinskih stopenj …

Prehransko dopolnilo iz klorele izboljša imunski sistem in njegovo sposobnost branjenja telesa pred škodljivimi vsiljivci, ob tem upočasni rast tumorjev ter absorbira precej velike količine škodljivih oz. strupenih kovin; tako med drugim iz celic izloči tudi živo srebro.

Proizvodnja za ljudi se odvija večinoma v velikih, svežih mineralnih vodnih bazenih pod direktno sončno svetlobo. Proces rasti mora biti pozorno nadziran in sanitarni pogoji so strogo določeni za zagotovitev, da alga klorela ni okužena z drugimi mikroorganizmi. Pri kvalitetnem tehnološkem procesu ne uporabljajo gretja, kemikalij in encimov, ki bi lahko ogrozila hranljive vrednosti alge in zagotovila optimalno prilagoditev tega naravnega čudeža.

Alge so nato prebavljive v 85 %, potem jo posušijo, naredijo prašek in ga oblikujejo v tablete. V njih je okoli 45% beljakovin, 20% maščob,  20% ogljikovih hidratov, 5% vlaknin in 10% mineralov in vitaminov. Z rednim jemanjem alg boste naredili sebi ogromno korist, priporočljive so tudi za vse bodoče mamice, ki so v pričakovanju novega družinskega člana.

Solata iz špinače z granatnim jabolkom in avokadom

Sončnična semena in špinača sta prvovrstna vira magnezija, kateri omogoča vašemu telesu proizvajanje dopamina. Vitamin B6, ki je prisoten v avokadu proizvaja serotonin, kateri velja kot odličen pomirjujoč nevrotransmiter, imenujemo pa ga tudi hormon sreče.

Za 6 oseb:

• 1 granatno jabolko
• ¼ skodelice svežega limoninega soka
• 1 čajna žlička gorčice
• 2 žlici olivnega olja
• Groba sol in zmlet poper
• 2 šopa ploske listne špinače (brez stebel ter dobro oprana in posušena)
• 2 žlici praženih sončničnih semen
• 1 avokado s temno zeleno skorjo

Priprava:

1. Granatno jabolko prepolovite po dolgem. V posodi s hladno vodo z rokami ločite semena od ovojnice granatnega jabolka.Ovojnica ali membrana bo splavala na vrh – odstranite jo. Odstranite tudi semena in jih posušite.
2. V veliki skledi z metlico premešajte 3 žlice limoninega soka, gorčico in olje; začinite s soljo in poprom. Primešajte špinačo, sončnična semena in semena granatnega jabolka in vse skupaj prestavite na servirni pladenj.
3. Prepolovite avokado, izdolbite meso in narežite na tanke podolovate kose; na to razpršite ostanek limoninega soka. Vse skupaj položite na pladenj in na vrh položite solato. Vse skupaj takoj servirajte.

Špinača znižuje tveganje obolelosti za rakom

11-letna avstralska študija kaže, da če bo v vaši vsakodnevni prehrani dovolj špinače, lahko znižate tveganje obolelosti za rakom za kar 55 %.

Študija, ki jo je vodila dr. Jolieke van der Pols, kaže, da se je pri udeležencih, ki so trikrat na teden jedli zeleno listnato zelenjavo, kot je na primer špinača, njihova ponovna obolelost za rakom zmanjšala za kar polovico. Raziskovalci so tako odkrili, da je listnata zelenjava kot sta špinača in artičoka, povezana z zmanjševanjem tveganosti obolelosti za rakom, sploh pri pacientih, ki se nekoč že preboleli to bolezen.

Zelenjava vsebuje veliko zdravih vitaminov, mineralov in pratirakavih hranil, kar lahko razloži njeno sposobnost zmanjševanja raka. »Drugi raziskovalci, ki so se osredotočili na posamezna hranila, niso našli dovolj jasnih dokazov (za zniževanje obolelosti za rakom). Se pravi, da ima verjetno kombinacija hranil, ki se zgodi v hrani, ki jo zaužijemo, efekt na kožnega raka,« je povedal dr. van der Pols.

»Zelena listnata zelenjava je dober vir folne kisline, vitamina A, C in E, karotinov in drugih komponent, ki pomagajo koži, da se bori proti poškodbam UV za rakom,« je še dodala. »Novi dokazi priporočajo, da povečano uživanje te hrane, lahko pomaga zniževati kožnega raka, predvsem tistim ki so enkrat to že preboleli za 55 odstotkov.« Potrošniki odvetnik Mike Adams, avtor knjige The healing power of sunlight and vitamin D je oklical van der Polsovo raziskavo za »oranje ledine« in dodal, da je najboljša krema za sončenje dobra hrana. »Resnica je končno prišla na dan in špinača je edina hrana, ki ima efekt sončne kreme. Astaxanthin je hranilni nadomestek, ki je celo močnejši od sončnih krem.«

Dr. van der Pols priporoča, da je varno sončenje kombinacija boljšega prehranjevanje z listnato zelenjavo in zaščita kože z oblačili. Še druge učinkovine špinače Že pred milijoni let je narav uredila tako, da karotini – mednje sodi tudi provitamin A, ki ga je vilo v špinači – varujejo sluznice, kar je prvi pogoj za obstanek življenja. Prosti radikali, ki nadzorujejo življenje in smrt na Zemlji, ubijajo vse stare in slabotne – in to je posledica nezavarovanih sluznic. Špinača vsebuje zdravo mešanico vitaminov B (potrebnih za presnovo ogljikovih hidratov, dobre živce, sposodbne možgane). Pri tem je pomembna velik vsebnost biotina (za lepo kožo, lase, nohte, delovanje mišičnih celic) ter niacina (B3, za celično energijo, srce, spanje).

Pospešuje izločanje sečnine iz organizma zaradi visokega odstotka kalija, zato jo priporočajo pri nekaterih obolenjih sečil in srca, ker ugodno deluje na funkcije teh organov.
Poleg tega vsebuje veliko vitamina C (imunski sistem, zdravi hormoni) in vitamina E (za dober vid, delovanje srca, spolnost, duševno svežino). Špinača je dober vir kalcija (za nastajanje kosti, zobe, živčevje), vsebuje primerno obliko bakra (za nastajanje krvi, celično dihanje).

Vsebuje veliko magnezija, to je mineral, ki omogoča delovanje mišic in krepi srce. Tudi magneziju sorodni element mangan je v špinači v veliko količini. Nenadomestljiv je za celostno presnovo, za kri, kosti, možgane, živce, spolnost, barvo kože in las ter zdravo ščitnico.

Vir: Newstarget

Ste izbirčni? Jejte, kar imate radi!

Kako lahko tudi izbirčni ljudje nadomestijo vitamine in minerale z alternativami hrane, katere ne marajo? Spodaj smo poiskali nadomestna živili za tista, ki jih preprosto ne marate uživati.

Vitamin D

Ne marate lososa ali rib na sploh? Privoščite si žitarice z mlekom.
Vitamin D ni prsotev v eliko živilih, zato moramo biti še posebej pozorni, da ga zaužijemo dovolj. Vitamin D pomaga telesu pri uporabi kalcija in fosforja za grajenje kosti, pomaga izboljšati imnunski sistem in zmanjšuje možnost obolelosti za rakom.

Kalcij

Ne marate mleka in mlečnih izdelkov? Poskusite tofu.
Kalcij je ključnega pomena za grajenje kosti v telesu, zato ga ne sme primanjkovati. Najbogatejši vir so sicer mlečni izdelki, zelo dobra alternativa pa je tofu pripravljen s kalcijevim sulfatom. Najdemo ga še v brokoliju in nekoliko v vloženih sardinah.

Kalij

Vam ni všeč okus banane? Zamenjajte jih s sladkim krompirjem.
Kalij igra pomembno vlogo pri pri prenosu signalov živčnega sistema.Sicer so banane najboljši naravni vir kalija, vendar če ne marate njihovega okusa, poskusite eno od alternativ. Z banano se lahko primerja sladki krompir, ki vsebije toliko kalija kot srednje velika banana. Nekaj kalija vsebujejo še bučke, krompir, špinača in rozine …

Vlaknine

Če ne marate polnozrnatih izdelkov, jejte fižol.
Veliko ljudi na primer ne mara polnozrnatih testening oziroma ima rajši klasične. Sicer ob tem večjih izgub vitaminov in mineralov ni, velika razlika pa je v vnosu vlaknin. le-te pomagajo pri prebavi, imunskemu sistemu, zmanjšujejo holesterol v krvi … skratka vlaknine so ena izmed stvari, ki vzdržujejo ravnoveje v telesu. Fižol vsebuje zelo veliko vlaknin, zato je idelana hrana za vnos vlaknin v telo in nadomestilo za tiste, ki ne jedo polnozrnatih izdelkov.

Antioksidanti pomagajo ohranjati zdravje

Do sedaj ste verjetno že slišali, da so antioksidanti dobri za upočasnjevanje procesa staranja. Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin na različne načine. So tudi lovilci prostih radikalov in se po reakciji z njimi pretvorijo v manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Antioksidanteajdemo v različnih oblikah.

Kako delujejo antioksidanti?

Vitamin A ohranja vlažno in zdravo kožo, ščiti površinski sloj kože in skrbi za okrepljen imunski sistem. Vitamin E preprečuje staranje in odmiranje celic, vitamin C pa ščiti kolagen, ščiti oči pred ultravijoličnimi žarki, preprečuje zgoščevanje krvi in sodeluje pri nastajanju hormonov, ki zmanjšujejo stres. Betakaroten, ki preprečuje razvoj rakavih obolenj in podpira obrambni sistem.

Poleg tega pa imajo različne vrste antioksidantov različne pozitivne učinke. Poglejmo si torej nekaj izmed teh:

Vitamini A, C in E

Dobri so za zdravo kožo, katero prav tako branijo pred staranjem.

Sadeži palme acai

Ima dvakrat večjo stopnjo antioksidantov, ki jo po navadi najdemo v borovnicah in 50% več antioksidantov kot granatno jabolko. Prav tako pa vsebuje maščobne kisline omega 6 in 9, vlakna, kalcij in ostale vitamine.

Kakav

Vsebuje minerale kot so potasij, magnezij, fosfor in kalcij. Vsebuje tudi kofein, ki nudi veliko energije kot antioksidant in izboljšuje imunski sistem.

Brusnice

Bogate so z vitaminom C, vlakni, citronsko kislino, kalcijem, železom, magnezijem B in E vitaminom.

Grozdne peške

Veliko hranil najdemo v peškah grozdja, še posebej pa so te polne antioksidantov, ki pomagajo zmanjševati nivo holesterola.

Lutein

10mg luteina na dan bi naj povečevalo navlaženost kože, kot tudi njeno elastičnost.

Likopen

Je relativno nov v svetu skrbi za kožo, vendar je likopen odličen lovilec prostih radikalov.

Olive

Ta sadež vsebuje fenole, ki so polni antioksidantov, ki služijo kot sredstvo proti vnetjem, kar nudi podporo kardiovaskularnem sistemu.

Granatno jabolko

Odličen vir antioksidantov, maščobnih kislim in botaničnih estrogenov. Prav tako pomaga obnavljati staro kožo, hkrati pa vsebuje tudi protivnetne sestavine.

Selen

varuje celice proti učinkom prostih radikalov, potreben pa je tudi za normalno funkcioniranje imunskega sistema.

Čaj (zeleni, črni in beli)

Bogate je z antioksidanti im. epigallocatechin gallate, ki pomagajo proti staranju kože. Ta antioksidant je 200-krat močnejši od vitamina E in dvajsetkrat od vitamina C.

Voda

Res je da voda ni ravno antioksidant, vendar pa je nujna za vzdrževanje zdrave polti. Dobro navlažena koža pa bo ohranjala vaš videz mladosten.

Kefir in njegova zgodovina

Izvor kefirja sega daleč v zgodovino. Pred stoletji so ga že znali pridelati pastirji v Kavkaškem gorovju, ko so odkrili, da sveže mleko v usnjenih mehurjih včasih fermentira v pijačo z mehurčki.

Legenda pravi, da so zrna kefirja darilo pravoslavnim ljudem od Mohameda, ki jim je naročil, kako morajo uporabljati ta zrna. Mohamed je strogo prepovedal tem ljudem, da naj ne izdajo skrivnosti pridelave kefirja, prav tako pa teh zrn ne smejo dati nikomur, saj bodo drugače izgubila njihove magične značilnosti. Tako si lahko razločimo, zakaj je dolga leta bila priprava kefirja strogo varovana skrivnost.

Večino zabeležene zgodovine so kefir na skrivaj pripravljali izven Kavkaškega gorovja, čeprav ga je Marco Polo omenjal v njegovih potovanjih. Kefir je v preteklosti postal znan v Rusiji, južnozahodni Aziji ter vzhodni in severni Evropi, pred kratkim pa so njegove dobre značilnosti opazili tudi v Združenih državah.

V osnovi je kefir narejen iz tako imenovanih kefirjevih zrn, katera izgledajo kot manjša cvetača. Ta zrna pa so sestavljena iz kazeina ter želatinastih kolonij mikroorganizmov, ki rastejo skupaj v simbiozi.

Prevladujoče mikroflore kefirja so Saccharomyces kefir, Torula kefir, Lactobacillus caucasicus, Leuconnostoc species in mlečni streptokoki. Nekateri vrsti kefirja pa dodajajo tudi kvas. Ti mikroorganizmi je tisto, kar loči kefir od drugih mlečnih izdelkov.

Organska hrana

Ali veste kaj vse je v vaši hrani ko jo pojeste? Se morda zavedate, da je v enem navadnem jabolku lahko tudi do 30 pesticidov, čeprav ste ga pred tem oprali? Morda je čas, da res preklopite na bolj zdravo, organsko pridelano hrano.

Današnjemu svetu se izredno mudi, pa še sami ne vemo kam. Zato so proizvajalci vedno pod stresom, da morajo pridelati vedno več hrane v vedno krajšem času, da bi lahko zadovoljili kupce. To pa seveda pomeni, da so primorani uporabljati nevarne ‘koktejle’ pesticidov, da lahko nadzorujejo bolezni ter napade insektov na pridelke.

Seveda je to dobra stvar za proizvajalčev bančni račun, vendar pa nikakor ni dobro za vaše zdravje. Kvaliteta hrane je po drugi svetovni vojni upadla. Za primer lahko vzamemo količino vitamina C v sadju, katera je danes dosti nižja, kot pa je ta bila pred drugo svetovno vojno.

To pomeni, da bi morali danes pojesti več, da bi lahko nadoknadili, vendar pa to pomeni tudi, da ob enem zaužijemo več pesticidov ter ostalih stvari, ki jih dodajajo.

Ti pesticidi pa so že bili povezani z nekatermi boleznimi, kot so na primer:

• Rakava obolenja
• Debelost
• Altzheimerjeva bolezen
• Prirojene okvare

Organska hrana pa zato v nasprotju z komercialno pridelano, vsebuje 50% več hranilnih sredstev, mineralov ter vitaminov.  Zato se lahko vprašamo, kaj se dejansko zgodi z vsemi temi kemikalijami po tem, ko žival umre. Vse te kemikalije in umetni hormoni na koncu pristanejo v naših telesih, ko zaužijemo to meso.

Živali vzrejene na organski način poleg dejstva, da niso hranjene z vsemi temi kemikalijami, tudi živijo v manj stresnem prostoru, kar je vsekakor veliko bolj humano.

Organska hrana ima zaradi vsega naštetega zato veliko boljši okus oziroma okus, kakršnega bi dejansko jabolko moralo imeti. Res je, da je za enkrat organska hrana malce dražja, vendar pa je definitivno bolj zdrava za vas, okolje ter živali.

« Previous Page — Next Page »