Kaj je osteoporoza in kakšna prehrana se priporoča?

Osteoporoza je po definiciji Svetovne Zdravstvene Organizacij (WHO) bolezen kosti, katere glavne značilnosti so: zmanjšana gostota kosti in nastanek sprememb v njihovi strukturi, zato so take kosti dosti bolj podvržene lomom in prelomom.

Obstajata dve vrsti osteoporoze:

1. Tip I se pojavi pri ženskah po menopavzi, ko se močno zmanjša količina estrogena. Ta proces povzroča redčenje kostnega tkiva. Osteoporoza Tipa 1 je dosti bolj značilna za žensko kot za moško populacijo. Razvije se v glavnem med 50. in 70. letom starosti. Največkrat so to prelomi kosti v zapestju in hrbtenici.
2. Tip II se tipično razvije po 70. letu starosti, ženske so dvakrat bolj dovzetne za to bolezen. Pri tej osteoporozi se stanjša trši zunanji del kosti ter tudi gobasti hrustanec v notranjosti. Največkrat so to prelomi kolka in hrbtenice. 20 % žensk in 40 % moških, ki imajo osteoporozo, ima sekundarni vzrok (hipertiroza, limfom …). Osteoporoza je v glavnem problem v Evropi in v Severni Ameriki, drugod po svetu je v povsem normalnih okvirih. Porast te bolezni je višji, kot pa je porast populacije, kar nam daje misliti.

Sodobna medicina

Ko zdravnik ugotovi nastanek osteoporoze, bo svojemu pacientu svetoval več mleka, kalcijeve tablete, HNT (hormonsko nadomestno terapijo) ali pa mu bo predpisal zdravilo.
Sodobna medicina išče vzroke za porast te bolezni v hormonskem neravnovesju (upad estrogena). Toda statistika ne gre v prid tej teoriji, saj smo priča znatnemu porastu osteoporoze pri moški populaciji!

Druga teorija pa pravi, da imamo premalo kalcija, zato ga moramo nadomestiti (mleko, kalcijeve tablete …). Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti, ampak je to magnezij. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Dokaz: prebivalstvo skandinavskih dežel in ZDA je največji konzument mleka na svetu, a ima kljub temu 50-krat več osteoporoze kot prebivalstvo Južne Afrike ali Nove Gvineje, kjer ljudje popijejo zelo malo mleka in pojejo zelo malo mesa.

Resnica o osteoporozi

Kost niso neživo ogrodje telesa, ampak živo tkivo, ki ga sestavljajo žive celice (osteoklasti in osteoblasti). Te celice nenehno odstranjujejo in nadomeščajo minerale v tkivu (kosti). To je najbolj vidno takrat, ko se neka kost zlomi. Te celice na poškodovani del prinašajo minerale, da se prelomljena kost lahko zaceli. To isto velja pri nadomeščanju tkiva v ostarelih kosteh. Če pa bi ta proces potekal zgolj v eno smer – organizem bi konstantno v kosti vnašal kalcij –, kakšne bi bile potem te kosti? Celo telo bi postalo nek “betonski blok”.
Osteoporoza nastane šele takrat, ko se naravno ravnovesje v telesu poruši, ko telo porabi več kalcija, kot ga lahko nadomesti. Naj se zopet povrnem na temo mleko: čeprav ima mleko v resnici veliko kalcija, je vnos kalcija v organizem dosti manjši, kot pa porabi telo mineralov, da nevtralizira kislost mleka. Iz tega sledi: več ko pijemo mleka, manj kalcija imamo v telesu.

Naš način prehranjevanja povzroča kislost telesa, ta mora to nevtralizirati, in ko telo nima dovolj mineralov na razpolago (zopet zaradi nepravilne prehrane!), prične črpati zaloge mineralov, ki se nahajajo v kosteh. Rezultat je nastanek osteoporoze.

Kalcij v resnici ni najpomembnejši mineral za zdrave kosti. Jemanje kalcija ne pomeni izboljšave, prav nasprotno. Skandinavci in Američani so največji porabniki mleka na svetu in imajo
50-krat več osteoporoze kot prebivalci Južne Afrike ali Nove Gvineje, ki popijejo zelo malo mleka in pojedo zelo malo mesa. Preveč živalskih beljakovin (kalcija) telo močno zakisa.

In kaj se priporoča?

• Jesti moramo surovo hrano, bogato z minerali, in jesti moramo hrano z veliko klorofila (magnezij). Priporoča se ječmenova trava, črni sezam in silicijev gel.
• Vsak dan pojdite za 15–30 minut na sonce.
• Ženske pred, med in po menopavzi naj se mažejo z naravno progesteronsko kremo (ženske, ki nehajo jemati estrogen, so kasneje mnogo bolj podvržene osteoporozi).
• Veliko telesne aktivnosti.
• Izogibati se je treba hrani, ki povzroča zakisanost.
• Voda

Če vode ne pijete, potem je škoda denarja za vse ostalo. Še tako kakovostne snovi, ki jih opisujemo, ne bodo prispele tja, kamor so namenjene, če je telo dehidrirano. Ni je snovi, ki vam lahko obnovi hrustance, če je žejno telo iz njega oželo sklepno tekočino. Tudi kosti se ne bodo gradile in obnavljale, če kri ne bo dovolj redka, da pride v notranjost kosti in jim pripelje zalogo kakovostnih hranil.

Silicijev gel in rastline z visoko vsebnostjo silicija (npr. divji oves in koprive)
Silicij dobesedno pripelje kalcij v kosti. Ob tem omogoča tudi vezavo kolagena v kosteh, s čimer postajajo kosti bolj prožne. Silicijeva vloga je nepogrešljiva pri sklepnih hrustancih. Zahvaljujoč lastnosti, da veže nase 300-krat več vode kot tehta sam, omogoča silicij tvorbo strukturnih proteoglikanov – velikanskih molekul, ki omogočajo prožnost hrustanca. Najbolje ga je uživati v obliki koloidnega gela (npr. Silicea Balzam) ali v organskih oblikah, ki jih najdemo v ekološkem ovsu, čaju iz zelenega ovsa, čaju preslice itd.

Črni sezam

Črni sezam je presenetljiva zakladnica prepotrebnih snovi za zdravje naših kosti, krepitev energijskega potenciala in kot splošno krepčilo za telo. Ajurvedska in kitajska medicina ga zelo spoštujeta ter pogosto uporabljata za krepitev kosti, mišic, las in tkiv. Zlasti priporočljivo je redno jemanje 1–2 čajnih žličk semen črnega sezama v jesenskem in zimskem času.

Alge

Med algami izstopajo klamatske alge, ki imajo med vsemi algami največ vitamina K, vitamina E, folne kisline, pantotenske kisline in vitamina B12. Zanimivo je, da so njihovo delovanje na artroze preizkušali na artritičnih konjih in psih, ki so imeli velike težave z gibanjem. Pri tem ima najbolj pomembno vlogo fikocinanin, močna protivnetna snov, ki jo najdemo v klamatskih algah. Lastniki psov in konj, ki so jim dodajali klamatske alge, so že po enem mesecu opazili spremembe v igrivosti in gibanju živali. Spremembe po od dveh do treh mesecih pa so bile že precej bolj opazne.

Ječmenova trava

Ječmenova trava deluje pri osteoporozi in težavah s sklepi večplastno. Z razstrupljanjem in razkisanjem telesa posega v same vzroke, ki pripeljejo do tega, da telo črpa kalcij iz kosti, da bi apnilo zakisana tkiva in sklepe. Kot naravno sredstvo, ki deluje proti vnetjem, se je pokazala za zelo koristno pri različnih oblikah artroz. Kot najbolj dostopna zakladnica encimov pa pripomore, da zaužito hrano brezhibno prebavimo in tako povečamo izkoristek koristnih hranil.

Sok in gel aloe vere

Tako kot druga omenjena super živila tudi aloe vera deluje večplastno. Ko gre za naš gibalni sistem, so v soku aloe vere zagotovo najbolj dragocene rudnine: germanij, kalcij, krom, železo, kalij, natrij, mangan, magnezij, baker, cink, fosfor itd. Poleg tega vsebuje aloe vera tudi celo vrsto vitaminov: E, beta karoten – pro A, C, B12, B1, B2, folno kislino.
V praksi se je izkazalo, da aloe vera odlično deluje v kombinaciji s pripravki, ki vsebujejo organske spojine kalcija. Npr. aloe vera + koprive ali aloe vera + črni sezam. Snovi v aloe veri namreč zelo pospešijo vsrkavanje kalcija.

Kakovostni viri vitamina D

Najbolj koristno »prehransko dopolnilo« je zagotovo sonček. Zato se mu pokažite čim bolj pogosto in ga zaužijte v majhnih odmerkih ter brez »petrokemijskih dodatkov na koži«.
Od oktobra naprej, ko bo sončnih žarkov začelo zmanjkovati, pa si lahko pomagamo s kakovostnim oljem jeter polenovk, ki je največja zakladnica vitamina D3. Obliko D2 najdemo v manjši meri tudi v gobicah (npr. šitake). Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se izognite umetno sintetiziranemu vitaminu D. Nekatere študije namreč nakazujejo, da umetno pridobljeni vitamin D blokira pravilno delovanje naravnega vitamina D3 v telesu. Številni raziskovalci so prišli do spoznanja, da je sintetični D2 v večjih dozah celo toksičen in ima povsem druge karakteristike kot D3.

Progesteronska krema (100% naravna)

Ker imajo hormoni zelo pomembno vlogo pri pravilni obnovi naših kosti in hrustancev, jih je treba redno uravnavati.
Progesteron ima pomembno vlogo pri izgradnji novih kosti. Najnovejše študije dokazujejo, kako zelo pozitivno deluje naravni progesteron v obliki kreme. S tem so ovrgli več deset let stare študije, zaradi katerih so ženske jemale estrogensko nadomestno hormonsko terapijo in zaradi nje trpele zaradi številnih stranskih učinkov estrogena (kopičenje kilogramov, miomi, nihanje razpoloženja, rak …)

Odkrili so, da ženske v povprečju, ko dosežejo menopavzo, že izgubijo 30 % svoje kostne mase. Torej osteoporoza ni stvar menopavze, pač pa se začne že mnogo prej in ne nastane zaradi pomanjkanja estrogena.

Prevlada estrogena prizadene več kot polovico žensk v vseh evropskih državah. To povzroča neravnovesje med “stimulirajočim hormonom” estrogenom in “pomirjujočim hormonom” progesteronom ter je vzrok številnih presnovnih motenj.

Dr. Lee poudarja, da “konvencionalno zdravljenje osteoporoze z estrogeni – z ali brez dodatnega kalcija in vitamina D – lahko le upočasni izgubo kostne mase, ne pomaga pa pri izgradnji novega tkiva. Njegova preiskava v uporabi progesteronske kreme (namesto uporabe sintetičnih tablet) dokazuje, da se je ob uporabi osteoporoza umirila, da sta se povečali kostno-mišična moč in mobilnost. Po mnogih letih raziskovanja naravne progesteronske kreme je dr. Lee pri svojih pacientih opazil postopno povečanje mineralne gostote kosti in dokončno klinično izboljšanje, vključno s preprečevanji zlomov. Sklenil je, da klinične raziskave dokazujejo, da naravne progesteronske kreme zelo dobro delujejo na preprečevanje in širjenje osteoporoze na povsem varen in enostaven način.

Alja Dimic, Center za prehranske terapije Holistic

Jesenske gobe

Jesen je čas, ko se na našem krožniku znova znajdejo gobe – eden najslastnejših sadežev, ki jih ponuja gozd. Gobe ali glive so rastline brez klorofila. Hranijo se zajedavsko ali pa so gniloživke. Telo gob imenujemo micelij. Sestavljajo ga nitke, imenovane hife. Poznamo preko 70.000 vrst gob.

Gobe in zdravje

Gobe so koristne za organizem, saj vsebujejo številne vitamine, tudi riboflavin, tiamin in niacin, ki koristijo koži in živčevju. Poleg vitaminov skupine B (zlasti B1, B2 in B3) vsebujejo gobe vitamina C in D, gobe izrazitih barv pa tudi betakaroten oziroma vitamin A. Minerali v gobah, železo, baker, kalij, kalcij, magnezij natrij, cink in selen in fosfati skupaj z obilico vode (80 odstotkov), vlaknin in rastlinskih beljakovin, nekaj sladkorja (osem odstotkov) ter minimalno količino maščob (en odstotek) skrbijo za to, da so gobe zdrav in uravnotežen obrok. Kljub temu da so tudi zdrave, da omamno dišijo in da je njihov okus naravnost božanski, velja tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob previdnost. Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed. Če jih pripravljate kot osnovo obroka, bodite zmerni pri količini (odrasla oseba lahko v enem obroku zaužije največ 1/2 kg gob) ter ne jejte obroka pozno popoldan ali zvečer. Preden ponudite novo vrsto gobe, ki jo slabo poznate, vsej družini, jo najprej poskusite sami. Še posebej otrokom naj gob ne bi ponujali vsevprek in v prevelikih količinah. Okus in aromo bodo ohranile le gobe, ki so dovolj sveže. Skladiščimo jih na hladnem, največ do 5 dni. Mnogih gob pred pripravo ne peremo. Namesto tega jih skrtačimo z mehko kuhinjsko krtačko ali pa jih previdno obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.

Jesenske užitne gobe

Navadna lisička (Cantharellus edulis)

Je ena najbolj priljubljenih znanih užitnih gob, ki rastejo pri nas. Značilna trobentasta oblika in zlata barva poskrbita za to, da je ni lahko zamešati s katero od strupenih vrst gob. Lisička je redko črviva, v hladilniku pa zdrži dlje kot druge gozdne (negojene) gobe. Lisičke rade rastejo na tleh, pokritih z mahom. Za sušenje niso primerne.

Užitni goban (Boletus edulis)

Užitni goban ali jesenski jurček je ena najbolj iskanih užitnih gob. Na spodnji strani, pod klobukom, nima lističev, ampak cevke, v katerih se razvijajo spore. Starejše gobe so pogosto črvive. Mlade jurčke lahko uživamo tudi surove. Užitni goban je lahko zamenjati z žolčastim gobanom (Boletus felleus). Razlikujemo ju po betu – bet žolčastega gobana je manj trebušast. Žolčasti goban se razlikuje tudi po okusu, ki je zelo grenek.

Orjaški dežnik (Lepiota procera)

Širok je tudi do 40 cm, zato orjaški dežnik velja za eno največjih gob pri nas. Ko goba poganja iz zemlje, je podobna paličici za boben. Kasneje se klobuk odpre. Orjaški dežnik je zelo okusna goba, še posebej prija pečen. Da ga ob nabiranju ne bomo zamenjali z neužitnimi ali strupenimi vrstami, ga, preden ga utrgamo, rahlo ranimo. V primeru, da meso pordeči, je goba strupena. Orjaški dežnik raste na jasah in gozdnih obronkih.

Velika tintnica (Coprinus comatus)

Velika tintnica ali bela črnivka je okusna užitna goba, vendar le, ko je mlada. Pri nabiranju moramo paziti, saj se hitro razlije v črnilu podobno tekočino, polno trosov. Najdemo jo na kompostnih kupih in na grobljah.

Strupene gobe

Med jesenskimi gobami so pogoste strupene gobe:  pegasta mušnica, obročkana govnarica, grenki goban in še mnoge druge. Ker je zaužitje strupenih gob lahko usodno, je treba biti pri nabiranju še posebej previden. Učinki zaužitja strupenih gob se pri nekaterih vrstah gob ne pokažejo takoj po zaužitju. Včasih se bljuvanje in driska pojavita šele po več dnevih, kar pomeni, da je bil strup dolgo v telesu, zaradi česar so njegovi učinki še bolj pogubni. Najbolje je, da uživate le tiste gobe, ki jih tudi sami dobro poznate. Goba je lahko strupena tudi zato, ker je zrasla v kontaminiranem okolju. Gobe so namreč nagnjene k temu, da iz prsti skrbno srkajo vse sestavine, tudi tiste, ki so človeškemu organizmu lahko nevarne. Uživajte le gobe, ki so zrasle v neokrnjenem naravnem okolju. Nosečnice naj gobe v celoti črtajo z jedilnika.

Vlaganje in sušenje gob

Za dolgotrajno uporabnost lahko gobe sušimo ali pa jih vlagamo. Gobe sušimo na lesu ali na rešetu. Med sušenjem jih večkrat obračajmo. Gobe vlagamo tako, da v 1 kg jesenskih gob vlijemo 2,5 dcl kisa in dodamo 1 čajno žličko soli. Kuhamo, dokler vsa tekočina ne povre. Gobe skupaj s 4 lovorovimi listi in1 žlico nemletega črnega popra naložimo v kozarec, zalijemo z olivnim oljem in postavimo v temen in hladen prostor. Vložene gobe so užitne od pet do šest mesecev po vlaganju. Pri polnjenju kozarcev z gobami moramo paziti, da med vsebino ne ostanejo zračni mehurčki in da je vsa vsebina prekrita s tekočino.

Gobov prašek

Gobov prašek uporabljamo kot začimbo ali kot sestavino za pripravo gobovih juh in omak. Jurčke ali kako drugo vrsto užitnih gob očistite in razrežite na debele liske. Sušite na leseni podlagi na zraku, nato pa še v pečici. Zmeljite suhe gobe v mlinčku. Prašek hranite in ga dodajajte jedem po okusu ali pa z njim pripravite domačo gobovo juho.

Ste izbirčni? Jejte, kar imate radi!

Kako lahko tudi izbirčni ljudje nadomestijo vitamine in minerale z alternativami hrane, katere ne marajo? Spodaj smo poiskali nadomestna živili za tista, ki jih preprosto ne marate uživati.

Vitamin D

Ne marate lososa ali rib na sploh? Privoščite si žitarice z mlekom.
Vitamin D ni prsotev v eliko živilih, zato moramo biti še posebej pozorni, da ga zaužijemo dovolj. Vitamin D pomaga telesu pri uporabi kalcija in fosforja za grajenje kosti, pomaga izboljšati imnunski sistem in zmanjšuje možnost obolelosti za rakom.

Kalcij

Ne marate mleka in mlečnih izdelkov? Poskusite tofu.
Kalcij je ključnega pomena za grajenje kosti v telesu, zato ga ne sme primanjkovati. Najbogatejši vir so sicer mlečni izdelki, zelo dobra alternativa pa je tofu pripravljen s kalcijevim sulfatom. Najdemo ga še v brokoliju in nekoliko v vloženih sardinah.

Kalij

Vam ni všeč okus banane? Zamenjajte jih s sladkim krompirjem.
Kalij igra pomembno vlogo pri pri prenosu signalov živčnega sistema.Sicer so banane najboljši naravni vir kalija, vendar če ne marate njihovega okusa, poskusite eno od alternativ. Z banano se lahko primerja sladki krompir, ki vsebije toliko kalija kot srednje velika banana. Nekaj kalija vsebujejo še bučke, krompir, špinača in rozine …

Vlaknine

Če ne marate polnozrnatih izdelkov, jejte fižol.
Veliko ljudi na primer ne mara polnozrnatih testening oziroma ima rajši klasične. Sicer ob tem večjih izgub vitaminov in mineralov ni, velika razlika pa je v vnosu vlaknin. le-te pomagajo pri prebavi, imunskemu sistemu, zmanjšujejo holesterol v krvi … skratka vlaknine so ena izmed stvari, ki vzdržujejo ravnoveje v telesu. Fižol vsebuje zelo veliko vlaknin, zato je idelana hrana za vnos vlaknin v telo in nadomestilo za tiste, ki ne jedo polnozrnatih izdelkov.

Vitamin D

Znanstvena raziskava o koristnosti vitamina D je dokazala, da je ta vitamin eden od ključnih faktorjev v ohranjanju zdravja večine organov človekovega telesa.

Raziskava, ki je bila objavljena v American Journal of Clinical Nutrition, dokazuje, da ima vitamin D pomembno vlogo pri ohranjanju imunskega sistema, izločanju in uravnavanju inzulina v pankreasu, uravnavanju krvnega pritiska, aktivnosti mišic in delovanju možganov. Dr. Anthony Norman, eden od avtorjev raziskave, je sestavil seznam organov, na katere neposredno vpliva vitamin D, in to so predvsem kosti, prsi, tanko in debelo črevo, pljuča, ledvice, prostata, koža, želodec in maternica.

Vitamin D najdemo v hrani, predvsem v mleku in mlečnih izdelkih ter v svežem pomarančnem soku. Koža sprejema vitamin D preko sončnih UV žarkov, večje doze pa lahko sprejemamo v obliki raznih dodatkov k prehrani, ki jih je mogoče kupiti v lekarni brez recepta.

Naravni ali umetni prehrambeni dodatki?

Zdrava pamet nam verjetno narekuje, da je vse, kar je označeno za naravno bolj zdravo, kot pa tisto, kar je proizvedeno v laboratorijih. Na žalost pa je realnost malce bolj zapletena.

Glede na to, da ne obstaja standarda za to, kaj dejansko spada pod naravno, lahko proizvajalci na škatlice z vitamini napišejo kar želijo.

Vitamine narejene v laboratorijih navadno tržijo farmacevtska podjetja in so zaradi tega tudi dosti cenejši kot tisti, ki bi naj bili naravnega izvora. Takšni vitamini so sicer res dosledni ter visoko koncentrirani, čeprav je tableta manjše velikosti.

Tako imenovani naravni vitamini pa mnogokrat niso nič boljši ali bolj varni kot tisti, ki so proizvedeni v laboratoriju. Pri pravih vitaminih šteje to, ali telo uspešno absorbira vitamin ali ne.

Sintetične vitamine so na začetku razvili za bolnike v bolnicah, kateri so po operacijah in boleznih potrebovali zadostno količino vitaminov, da si je telo lahko opomoglo.

Pogosta prehranska dopolnila:
Navadno v lekarnah in specializiranih trgovinah kupimo različne vrste prehranskih dopolnil.  Na koncu pridemo do tega, da je potrebno kupiti več različnih dopolnil, ki vsebujejo različne vitamine.

Vitamin C: Naravni vitmin C najdemo v češnjah, citrusih, zeleni papriki, … Omenjeno sadje in zelenjava pa ne vsebujejo le vitamina C ampak tudi ostale polifenolne spojine, ki koristijo telesu. Sintetični vitamin C je v glavnem askorbinska kislina, ki jo proizvajajo iz glukoze, ta pa ne vsebuje dodatnih vitaminov in mineralov, ki so prav tako koristni in so navadno prisotni v sadju in zelenjavi. In glede na to, da ga proizvajajo iz koruznega škroba, proizvajalcem nič ne narekuje, da ne smejo proizvod tržiti kot ‘naravni’.

Vitamin D: sintetični nadomestek vitamina D je v tem primeru dobra stvar, saj omenjeni vitamin ni tako pogost v hrani, ampak ga dobimo z sončno svetlobo. Zato ga veliko ljudem primanjkuje. Poleg tega pa je naravni vitamin D 25% manj učinkovit kot pa sintetičen.

Vitamin E: najdemo v oreščkih, semenih ter olju in ima drugačen učinek kot pa sintetična različica vitamina E. Telo bo izločilo vsaj polovico sintetičnega vitamina E, vi pa boste še vedno mislili, da dajete vašemu telesu zadostno količino vitamina E.

Magnezij: tudi sintetični nadomestek magnezija nima ravno pozitivnega učinka na vaše telo, saj lahko prevelika količina magnezija povzroči slabost, omotico ter nizek krvni tlak.

Folna kislina: Za nosečnice je priporočljivo, da jemlejo sintetični nadomestek folne kisline, saj so lahko v obratnem primeru možni zapleti. Naravna folna kislina se imenuje folat in ni tako učinkovita kot pa sintetična.

In kaj je najbolje storiti?
Večina strokovnjakov si je pri tem enaka – najbolje je, da se jeste raznoliko hrano, saj boste tako dobili večino vitaminov in mineralov, katere telo potrebuje za normalno delovanje.

Bodite izbirčni pri izbiri mleka

Ko stojite pred (pre)polnimi policami z različnimi vrstami mleka, še posebej, če ste kje na počitnicah v tujini, bodite pozorni na besede kot so ‘organsko’ ter ‘brez umetnih hormonov ali antibiotikov’. Vedno preberite drobni tisk.

Leta 1993 je FDA (Food and Drug Administration) odobrila uporabo rastnega hormona rBGH (bovine growth hormone) oz. hormona somatropina, ki ga najdemo v kravah. Kmetje ta hormon vbrizgajo v govedo in tako povečajo proizvodnjo mleka. Takšno dejanje pa je bilo do sedaj že prepovedano v Evropi, Kanadi, na Japonskem, Novi Zelandiji ter Avstraliji.

Veterinarski center FDA je namreč ugotovil, da imajo krave, katerim je bil vbrizgan omenjeni hormon, povečano tveganje vnetja vim t.i. mastitis. Posledično so te krave večkrat zdravljene z antibiotiki, kar pa povzroča novo vrsto bakterij, ki so odporne na antibiotike.

Torej, če ste v dilemi glede mleka si zapomnite, da je vedno bolje kupiti čim bolj naravnega in svežega ter prdvsem s čim manj dodatki.

Sonce v tableti?

Čeprav je poletje že doseglo svoj višek, pa vseeno nekateri od nas nismo dobili dovolj vitamina D, oz. sončnega vitamina.

Vitamin D pomaga preprečevati osteoporozo, depresijo ter raka na prostati in prsih. Prav tako pa pomaga preprečevati diabetes in motnje prehranjevanja. Lahko bi rekli, da je eden izmed najbolj pomembnih vitaminov, ki jih telo potrebuje. Vseeno pa večini ljudi tega vitamina primanjkuje, saj ga ne jemljemo tako resno, kot bi ga morali.

Naše telo proizvede vitamin D, ko sončni žarki posvetijo na našo kožo, vendar pa se zaradi strahu pred bolezni kože, ki povzroči prekomerno sončenje, ponavadi izogibamo izpostavljenosti soncu. Zaščite proti sončnim žarkom (kreme, losijoni ter olja za telo) pa lahko še dodatno zmanjšajo zmožnost proizvajanja vitamina D; nekatere sončne kreme ga lahko zmanjšajo tudi za 95%! Prav tako pa ima veliko ljudi tudi prenatrpan urnik, da bi si sploh lahko privoščili sončenje.

Zadostna stopnja vitamina D je tudi  bistvena za absorbcijo kalcija. To pomeni, da če jemljete tablete in nadomestke kalcija in telo nima zadostne stopnje vitamina D, potem telo ne bo sposobno absorbirati kalcija.

Priporočljivo je, da vsakdo izmed nas vsakih nekaj let opravi krvni test, ki pokaže stopnjo vitamina D. Če ste že na morju, poskrbite, da vaše telo dobi zadosti vitamina D, vendar pa ne pretiravajte s sončenjem. Tisti, ki pa si tega res ne morete privoščiti se posončite nekje na vrtu, terali ali v naravi čez vikend, če pa tudi to ni mogoče pa v specializiranih trgovinah poiščite nadomestke vitamina D.