Zdravilni učinki črnoplodne aronije

Veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja pripisujejo zrelim, skoraj črnim plodovom črnoplodne aronije (aronie melanocarpa), rastlini, bolj poznani kot sibirska borovnica, predvsem zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi. Sestavine zdravijo ožilje, uravnavajo krvni pritisk, odpravljajo želodčne težave, preprečujejo nastanek arterioskleroze, blažijo migrene, varovalno vplivajo na naše črevesje, krepijo slabokrvne, povečujejo imunsko sposobnost organizma, vplivajo na izboljšanje vida, spomina in povečujejo elastičnost kože. Na tržišču so  na razpolago izdelki iz plodov in stisnjenega soka v obliki marmelad, džemov, sokov, vitaminskih napitkov, prehranskih dopolnil in izdelkov za nego kože.

Aronia melanocarpa izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Gojijo jo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je ta rastlina izredno nezahtevna. Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Odporna je proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Na skromnejših tleh  zraste 1 – 2m visoko, na rodovitnih celo do 3 m. Razmnožuje se enostavno s koreninskimi izrastki. Najbolj plodne so 2–6 let stare veje. Starejše odstranijo, ker niso dovolj prožne za stroje pri obiranju plodov..

Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Jagode dozorijo vse naenkrat v avgustu. Najprej so  rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa in jih težko uživamo sveže.

Aronija je listopadna grmovnica, ki se uvršča  med jagodičevje. Je v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo in jerebiko na katero se jo lahko cepi. Zaradi njene skromnosti in nezahtevnosti, predvsem pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, je primerna za domači vrt. Črni plodovi bodo pritegovali poglede, v jeseni pa bo vaš vrt  čarobno zažarel v barvi rdeče obarvanega listja.

Koristne snovi v mali črni jagodi

Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov.

Antocianini jim dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tako kot flavonoidi snovi, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo.
Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo  krvni tlak, vplivajo na večjo elastičnost ožilja.
Karoteni prav tako ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene, ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.

Zreli črni plodovi so vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitamine A, 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot je v južnem sadju, vsebuje vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlično predelujejo v marmelade in džeme. Sveže iztisnjeni sok je  priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml / dan zaradi koncentriranosti. Uporablja se kot dodatek za obarvanje svetlejših sokov, katere lahko kupimo  v trgovinah z zdravo prehrano in lekarnah. Lahko se uporablja tudi kot rastlinsko barvilo, ker ne vsebuje strupenih snovi.

ARONIJA ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot,  aronija jih ima 16062 µmol / 100 g ploda. Daje  neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.

Zdravilni učinki

Preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v tkivu in v krvni plazmi. Zaradi vpliva taninov, flavonoidov, vitamina C in E upočasnjuje proces staranja. Izboljšuje vid, preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki. Zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa, varovalno deluje na naše črevesje. Izredno ugodno vpliva na ožilje, – srce, uravnava krvni pritisk. Koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube in še bi lahko naštevali.

Besedilo: Marica Petrovič, foto: Dreamstime

Jesenske gobe

Jesen je čas, ko se na našem krožniku znova znajdejo gobe – eden najslastnejših sadežev, ki jih ponuja gozd. Gobe ali glive so rastline brez klorofila. Hranijo se zajedavsko ali pa so gniloživke. Telo gob imenujemo micelij. Sestavljajo ga nitke, imenovane hife. Poznamo preko 70.000 vrst gob.

Gobe in zdravje

Gobe so koristne za organizem, saj vsebujejo številne vitamine, tudi riboflavin, tiamin in niacin, ki koristijo koži in živčevju. Poleg vitaminov skupine B (zlasti B1, B2 in B3) vsebujejo gobe vitamina C in D, gobe izrazitih barv pa tudi betakaroten oziroma vitamin A. Minerali v gobah, železo, baker, kalij, kalcij, magnezij natrij, cink in selen in fosfati skupaj z obilico vode (80 odstotkov), vlaknin in rastlinskih beljakovin, nekaj sladkorja (osem odstotkov) ter minimalno količino maščob (en odstotek) skrbijo za to, da so gobe zdrav in uravnotežen obrok. Kljub temu da so tudi zdrave, da omamno dišijo in da je njihov okus naravnost božanski, velja tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob previdnost. Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed. Če jih pripravljate kot osnovo obroka, bodite zmerni pri količini (odrasla oseba lahko v enem obroku zaužije največ 1/2 kg gob) ter ne jejte obroka pozno popoldan ali zvečer. Preden ponudite novo vrsto gobe, ki jo slabo poznate, vsej družini, jo najprej poskusite sami. Še posebej otrokom naj gob ne bi ponujali vsevprek in v prevelikih količinah. Okus in aromo bodo ohranile le gobe, ki so dovolj sveže. Skladiščimo jih na hladnem, največ do 5 dni. Mnogih gob pred pripravo ne peremo. Namesto tega jih skrtačimo z mehko kuhinjsko krtačko ali pa jih previdno obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.

Jesenske užitne gobe

Navadna lisička (Cantharellus edulis)

Je ena najbolj priljubljenih znanih užitnih gob, ki rastejo pri nas. Značilna trobentasta oblika in zlata barva poskrbita za to, da je ni lahko zamešati s katero od strupenih vrst gob. Lisička je redko črviva, v hladilniku pa zdrži dlje kot druge gozdne (negojene) gobe. Lisičke rade rastejo na tleh, pokritih z mahom. Za sušenje niso primerne.

Užitni goban (Boletus edulis)

Užitni goban ali jesenski jurček je ena najbolj iskanih užitnih gob. Na spodnji strani, pod klobukom, nima lističev, ampak cevke, v katerih se razvijajo spore. Starejše gobe so pogosto črvive. Mlade jurčke lahko uživamo tudi surove. Užitni goban je lahko zamenjati z žolčastim gobanom (Boletus felleus). Razlikujemo ju po betu – bet žolčastega gobana je manj trebušast. Žolčasti goban se razlikuje tudi po okusu, ki je zelo grenek.

Orjaški dežnik (Lepiota procera)

Širok je tudi do 40 cm, zato orjaški dežnik velja za eno največjih gob pri nas. Ko goba poganja iz zemlje, je podobna paličici za boben. Kasneje se klobuk odpre. Orjaški dežnik je zelo okusna goba, še posebej prija pečen. Da ga ob nabiranju ne bomo zamenjali z neužitnimi ali strupenimi vrstami, ga, preden ga utrgamo, rahlo ranimo. V primeru, da meso pordeči, je goba strupena. Orjaški dežnik raste na jasah in gozdnih obronkih.

Velika tintnica (Coprinus comatus)

Velika tintnica ali bela črnivka je okusna užitna goba, vendar le, ko je mlada. Pri nabiranju moramo paziti, saj se hitro razlije v črnilu podobno tekočino, polno trosov. Najdemo jo na kompostnih kupih in na grobljah.

Strupene gobe

Med jesenskimi gobami so pogoste strupene gobe:  pegasta mušnica, obročkana govnarica, grenki goban in še mnoge druge. Ker je zaužitje strupenih gob lahko usodno, je treba biti pri nabiranju še posebej previden. Učinki zaužitja strupenih gob se pri nekaterih vrstah gob ne pokažejo takoj po zaužitju. Včasih se bljuvanje in driska pojavita šele po več dnevih, kar pomeni, da je bil strup dolgo v telesu, zaradi česar so njegovi učinki še bolj pogubni. Najbolje je, da uživate le tiste gobe, ki jih tudi sami dobro poznate. Goba je lahko strupena tudi zato, ker je zrasla v kontaminiranem okolju. Gobe so namreč nagnjene k temu, da iz prsti skrbno srkajo vse sestavine, tudi tiste, ki so človeškemu organizmu lahko nevarne. Uživajte le gobe, ki so zrasle v neokrnjenem naravnem okolju. Nosečnice naj gobe v celoti črtajo z jedilnika.

Vlaganje in sušenje gob

Za dolgotrajno uporabnost lahko gobe sušimo ali pa jih vlagamo. Gobe sušimo na lesu ali na rešetu. Med sušenjem jih večkrat obračajmo. Gobe vlagamo tako, da v 1 kg jesenskih gob vlijemo 2,5 dcl kisa in dodamo 1 čajno žličko soli. Kuhamo, dokler vsa tekočina ne povre. Gobe skupaj s 4 lovorovimi listi in1 žlico nemletega črnega popra naložimo v kozarec, zalijemo z olivnim oljem in postavimo v temen in hladen prostor. Vložene gobe so užitne od pet do šest mesecev po vlaganju. Pri polnjenju kozarcev z gobami moramo paziti, da med vsebino ne ostanejo zračni mehurčki in da je vsa vsebina prekrita s tekočino.

Gobov prašek

Gobov prašek uporabljamo kot začimbo ali kot sestavino za pripravo gobovih juh in omak. Jurčke ali kako drugo vrsto užitnih gob očistite in razrežite na debele liske. Sušite na leseni podlagi na zraku, nato pa še v pečici. Zmeljite suhe gobe v mlinčku. Prašek hranite in ga dodajajte jedem po okusu ali pa z njim pripravite domačo gobovo juho.

Vitamin C proti raku, infarktu in virusi

Najbolj znan vir vsebnosti vitamina C so citrusi, čeprav ga najdemo tudi v marsikaterem drugem sadežu in zelenjavi. Vitamin C preprečuje številne vrste rakavih obolenj, še posebej tista na področju želodca in požiralnika. Varuje tudi celice v našem telesu pred prostimi radikali, ki napadajo molekule DNK, kar lahko povzroči mutacijo celic, da postanejo kancerogene.

Raziskave dokazujejo, da uživanje zadostne količine vitamina C dnevno zelo zmanjša nevarnost srčne kapi in srčnega infarkta. Znižuje tudi raven škodljivega holesterola LDL v krvi, hkrati pa povečuje raven dobrega holesterola HDL. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da Vitamin C krepi tudi imunski sistem, uničuje viruse, povečuje zmožnost telesa za vrskavanje železa in ostalih snovi ki jih zaužijemo.

Ker je vitamin C topen v vodi, je bolje sadje in zelenjavo pojesti sveže, saj ga kuhanje v vodi kar precej izniči, poleg tega pa ga uničuje tudi vročina. Precej vitamina c izgubimo tudi, če sadje narežemo in ga ne pojemo takoj.

 

 

Robide

Robide so sadež, ki dozori poleti in so zelo koristni za naš organizem. Znano je, da so že njihovi poganjki uporabni proti žeji in vsebujejo ogromne količine vitamina C.  Mogoče so robide komu izmed vas še popolna neznanka in jih še nikoli ni poizkusil.

Nekateri pogovorno robidam rečejo tudi kopine. Trnaste robide so razširjene po celotni Evropi in posebej znane so po visoki vsebnosti vitamina A, mineralov in sadne kisline. Najdete jih na južnih pobočjih ali gozdnih robovih, skratka povsod, kjer je dovolj sonca, saj ga imajo zelo rade in ga potrebujejo za svojo rast.  Prvi plodovi so zreli že julija, sam sadež pa lahko zori vse do septembra. Sadež je primeren za takojšnjo uporabo, po želji pa jih lahko shranite tudi v zamrzovalno skrinjo za v prihodnje oziroma v hladilnik za nekaj dni. Predolgo jih v hladilniku ni priporočljivo puščati, saj bodo sčasoma zgnile. Po želji lahko tudi iz robid izdelate odlično marmelado ali pa jih vložite in naredite kompot.

Sok robid slovi kot odlično zdravilo pri črevesnih ali želodčnih težavah ter tudi pri težavah z mehurjem.  Robide slovijo kot močen antioksidant in krepijo naše zdravje.  Poganjke te rastline nekateri že spomladi malce potrgajo in jih v majhnih količinah narežejo na solato ali pa jih skuhajo v različnih jedeh.  Posušene pa je mogoče uporabljati tudi za čaje.  Robide in njihovi poganjki so izjemno bogati s flavonoidi in polifenoli, kateri slovijo kot odličen antioksidant in vaše telo ščitijo pred raznimi virusi in posledično pred določenimi obolenji.

Lubenica in njene zdravilne lastnosti

Lubenica je poleti izvrstna osvežitev za vsakogar. Sladki, vodeni rdeči sredici se lahko le malokdo upre v teh vročih dneh, še posebej če je ohlajena.

Poleg tega je lubenica izvrsten vir vitaminov kot so vitamin A, ki pomaga vzdrževati zdrav vid in je hkrati tudi odličen antioksidant, vitamin C, ki pomaga okrepiti imunski sistem, pospešuje celjenje ran, preprečuje poškodbe celic in igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih zob in dlesni. Vsebuje tudi vitamin B6, ki je dober za naše možgane in pa pomaga pri pretvorbi proteinov v energijo.

Lubenica vsebuje tudi visoko vrednost likopena, ki je močan antioksidant, ki pomaga preprečevati srčne bolezni in nekaj tipov raka, še posebej raka na prostati.

Če vaši otroci ne marajo špinače ali katerega od dobriv virov kalija, jim lahko ponudite lubenico. Kalij je pomemben za pravilno delovanje mišic in živčnega sistema, pomaga pri ravnovesju elektrolitov in kislosti v telesu in pomaga uravnavati krvni tlak.

Lubenica je torej sladki del vaše zdrave prehrane, lahko jo pripravite tudi v sadni kupi, solati ali pa napravite sok iz nje.

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Organska hrana

Ali veste kaj vse je v vaši hrani ko jo pojeste? Se morda zavedate, da je v enem navadnem jabolku lahko tudi do 30 pesticidov, čeprav ste ga pred tem oprali? Morda je čas, da res preklopite na bolj zdravo, organsko pridelano hrano.

Današnjemu svetu se izredno mudi, pa še sami ne vemo kam. Zato so proizvajalci vedno pod stresom, da morajo pridelati vedno več hrane v vedno krajšem času, da bi lahko zadovoljili kupce. To pa seveda pomeni, da so primorani uporabljati nevarne ‘koktejle’ pesticidov, da lahko nadzorujejo bolezni ter napade insektov na pridelke.

Seveda je to dobra stvar za proizvajalčev bančni račun, vendar pa nikakor ni dobro za vaše zdravje. Kvaliteta hrane je po drugi svetovni vojni upadla. Za primer lahko vzamemo količino vitamina C v sadju, katera je danes dosti nižja, kot pa je ta bila pred drugo svetovno vojno.

To pomeni, da bi morali danes pojesti več, da bi lahko nadoknadili, vendar pa to pomeni tudi, da ob enem zaužijemo več pesticidov ter ostalih stvari, ki jih dodajajo.

Ti pesticidi pa so že bili povezani z nekatermi boleznimi, kot so na primer:

• Rakava obolenja
• Debelost
• Altzheimerjeva bolezen
• Prirojene okvare

Organska hrana pa zato v nasprotju z komercialno pridelano, vsebuje 50% več hranilnih sredstev, mineralov ter vitaminov.  Zato se lahko vprašamo, kaj se dejansko zgodi z vsemi temi kemikalijami po tem, ko žival umre. Vse te kemikalije in umetni hormoni na koncu pristanejo v naših telesih, ko zaužijemo to meso.

Živali vzrejene na organski način poleg dejstva, da niso hranjene z vsemi temi kemikalijami, tudi živijo v manj stresnem prostoru, kar je vsekakor veliko bolj humano.

Organska hrana ima zaradi vsega naštetega zato veliko boljši okus oziroma okus, kakršnega bi dejansko jabolko moralo imeti. Res je, da je za enkrat organska hrana malce dražja, vendar pa je definitivno bolj zdrava za vas, okolje ter živali.

Vitamin C

Biti zdrav je želja vsakogar izmed nas, športniki pa si poleg zdravja želijo tudi dobrih rezultatov.

Pogoj za dobre rezultate pa je, poleg redne in kakovostne vadbe, odpornost organizma na bolezni ter sposobnost hitrega obnavljanja tkiv po poškodbah. Še posebej v zimskih mesecih lahko nahod, prehlad ali gripa povzročijo daljši izpad treninga, kar negativno vpliva na športne dosežke.

Oglejte si sledeči dve vprašanji in odgovorite nanju:

1. Ali pojeste dnevno vsaj dva obroka sadja?
(1 obrok = kos sadja ali ½ skodelice narezanega, kuhanega ali vloženega sadja ali ¾ kozarca sadnega soka)
2. Ali pojeste dnevno vsaj tri obroke zelenjave?
(1 obrok = ½ skodelice narezane ali kuhane zelenjave ali 1skodelica surove listnate zelenjave ali ¾ kozarca zelenjavnega soka)

Če ste normalno aktivna oseba in ste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, načeloma dobro skrbite za odpornost organizma, saj dnevno vnesete v telo zadosti vitamina C, ki je najbolj znan zaščitnik organizma pred infekcijami in prehladi ter pomočnik pri celjenju ran in poškodb. Večina sesalcev, razen izjem, kamor spadamo tudi ljudje, je sposobna v telesu sama sintetizirati Vitamin C. Organizem primatov namreč ne vsebuje jetrnega encima L-gulonolakton oksidaze, ki je eden od treh encimov, ki sodelujejo v telesu pri pretvorbi glukoronske kisline v askorbinsko kislino ali Vitamin C. Uporaba dodatkov z vitaminom C ni skoraj nikoli zares potrebna, saj z vsakdanjo uravnoteženo prehrano vnesemo v telo zadosti vitamina C.

Kaj pa, če ste aktivni športnik in so vaše potrebe po vitaminih večje, kot jih imajo normalno aktivni ljudje, še posebej če se prehranjujete pretežno z ogljikovimi hidrati in se lahko vaše potrebe po vseh vitaminih, se pravi tudi po vitaminu C, povečajo za 30 do 50 %? Ali pa se nahajate ekstremnih razmerah (npr.gorah) in nimate možnosti s hrano zaužiti dnevno priporočene doze vitaminov? Takrat posežete po dodatkih k prehrani z vitamini.

Police trgovin, lekarn, prodajaln z zdravo hrano ponujajo številne dodatke k hrani. Seveda jih lahko naročimo tudi prek spletnih trgovin ali TV prodaje ali pa nam jih na domu ponujajo prodajalci mrežnih prodaj.

Izbira dodatkov k prehrani je torej raznovrstna, še preden pa se zapodimo v nakup, si na kratko poglejmo, za kakšne prehranske dodatke se je priporočljivo odločiti:

• kupujte samo dodatke priznanih proizvajalcev, ki so izdelani pod strogo kontrolo,
• vedno pozorno preberite deklaracijo, držite se navodil in upoštevajte vsa opozorila proizvajalca,
• ne nasedajte na besede ‘detoksično’, ‘očiščevalno’, ‘temelječe na najnovejših raziskavah’ (v kolikor ni poleg ustreznih referenc o raziskavah).

Podatki, ki jih mora vsebovati deklaracija na prehranskem dodatku

• ime izdelka (običajno vsebuje ime glavne aktivne sestavine, npr. Vitamin C),
• podatek o vsebini (število kapsul oziroma tablet, količina praška ali napitka),
• navodilo za uporabo (koliko dodatka naj dnevno zaužijemo),
• podatki o količini aktivne sestavine (na enoto oziroma celotno količino dodatka),
• podatki o ostalih sestavinah (od najbolj zastopane do najmanj zastopane),
• ime in naslov proizvajalca ali distributerja (da se lahko obrnete nanj z morebitnimi vprašanji ali zahtevate dodatne informacije).

Sedaj, ko ste seznanjeni, na kaj morate biti pozorni pri nakupu dodatkov k hrani, si podrobneje oglejmo dodatke z vitaminom C.

V kakšni obliki lahko kupimo dodatke z vitaminom C?

• V obliki praškov, ki jih raztopimo v vodi,
• v obliki že pripravljenih napitkov,
• v obliki tablet, ki jih pogoltnemo,
• v obliki žvečilnih tablet,
• v obliki kapsul (vegetarijanci naj namesto kapsul raje izberejo praške, ker vsebujejo kapsule 25% želatine živalskega izvora).

Pri jemanju dodatkov z vitaminom C v obliki že pripravljenih napitkov je treba prebrati, koliko odstotkov dnevno priporočene količine vitamina C zaužijemo, ko popijemo eno stekleničko. Če na primer na deklaraciji stekleničke piše, da napitek vsebuje 30 % dnevno priporočene količine, morate telesu zagotoviti še ostalih 70 % (torej popiti še vsaj dve steklenički napitka).

Najpogostejši naravni viri vitamina C v prehranskih dodatkih

• sadje (pomaranče, tangerine, limone, grenivke, jagode, maline),
• zelenjava (brokoli, paradižnik, rdeča in zelena paprika, krompir),
• šipek.

Kdaj dodatkov z vitaminom C ne smete jemati brez predhodnega posveta z zdravnikom?

• če imate ledvične kamne,
• če imate anemijo ali motnje pri skladiščenju železa v organizmu (hemokromatozo).

Kakšen pomen ima Vitamin C za naš organizem?

Vitamin C je bil prvič izoliran leta 1928. Je primaren antioksidant v človeškem telesu, komponenta encimov vključenih v sintezi mišičnih tkiv (kolagena, karnitina) in igra bistveno vlogo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema, niža krvni tlak in nivo holesterola v krvi, pomaga pri strjevanju krvi, utrjuje stene arterij, preprečuje vezavo belih krvnih telesc na stene poškodovanih arterij, varuje pred kapjo in srčnim infarktom.

V kakšni obliki se nahaja Vitamin C v prehranskih dodatkih?

Če je naravni vir vitamina C v prehranskem dodatku sadje, se nahaja čisti Vitamin C v obliki askorbinske kisline. V tem primeru se kot ena od sestavin dietnega dodatka z vitaminom C uporabljajo tudi pufri (npr. kalcijev karbonat, rutin, natrijev hidroksid, soda). Pufri pretvorijo askorbinsko kislino, ki ima pH vrednost 3,5, kar je za organizem prekislo, v askorbat in tako preprečujejo želodčne težave ob zaužitju prehranskega dodatka z vitaminom C.
Če je naravni vir vitamina C zelenjava, se Vitamin C že nahaja v obliki askorbata, ki v čisti obliki deluje že sam po sebi kot pufer, zato jih proizvajalcem v tem primeru ni potrebno dodajati v prehranski dodatek.

Koliko vitamina C dnevno potrebujete, na kaj je treba biti pozoren pri jemanju dodatkov z vitaminom C in kakšni so lahko stranski učinki?
Do osemnajstega leta starosti jemanje kakršnih koli dodatkov, se pravi tudi vitamina C, ni priporočljivo. Trenutno veljavna priporočena dnevna količina C vitamina je za ženske stare 19 let in več 75 mg, za moške pa 90 mg. Optimalna količina pa je med 100 do 200 mg/dan. Ob tem je potrebno pripomniti, da podatek velja, če dnevno potrebujete okoli 2000 kalorij. Priporočena dnevna količina C vitamina se skladno poveča, če potrebujete več kalorij oziroma zmanjša, če potrebujete manj kalorij (slednje velja za športe, kjer morajo športniki vzdrževati nizko telesno težo). Če se odločite za jemanje vitaminskih dodatkov k prehrani, je priporočljivo, da ne jemljete več kot 100 % dnevno priporočene količine vitamina. Jemanje prevelikih doz dodatkov z vitaminom C (od 300 mg do 2000 mg/dan) povzroči blago diarejo.

Bistveno preveliki odmerki vitamina C (od 2000 do 4000 mg/dan) po splošnem prepričanju naj ne bi bili toksični za telo, ker se presežki izločijo iz telesa z urinom. Vendar pa so raziskave, pri katerih so testne osebe jemale 2000 mg vitamina C v obliki prehranskega dodatka pokazale, da se je koncentracija vitamina C v nekaterih tkivih (npr.očesnih lečah) zvišala za 22 do 32 %. S tem je bila ovržena trditev, da je dosežena točka nasičenosti z vitaminom C v krvnem serumu pri 240 mg in je torej jemanje dodatnih količin vitamina C brez učinka, saj se samo izločijo iz telesa z urinom.

Preveliki vnosi vitamina C v telo lahko povzročijo zdravstvene težave

• toksično sproščanje anorganskega železa,
• tvorbo ledvičnih kamnov,
• diarejo,
• skorbut ob nenadnem prenehanju jemanja visokih doz vitamina C,
• poškodbo sklenine (če jemljemo dodatke z vitaminom C v obliki žvečilnih tablet),
• motnje srčnega ritma.

Vitamin C je torej pomemben v zdravi prehrani, vendar pa je lahko uživanje prevelikih količin tudi zdravju škodljivo. Nasprotno pa lahko v primeru, da se vas loteva prehlad, vnos velikih, sicer nepriporočljivih količin vitamina C v telo, znatno ublaži resnost prehlada in učinkovito varuje pred sekundarnimi virusnimi in bakterijskimi zdravstvenimi komplikacijami. Vitamin C stimulira imunski sistem in varuje telo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, ki se v telesu sproščajo med borbo proti infekciji.

Priporočene dnevne količine vitamina C niso hkrati tudi optimalne količine za ohranitev zdravja. Z vnosom priporočene dnevne količine vitamina C v telo se bomo zagotovo zavarovali samo pred skorbutom, zato nekateri raziskovalci priporočajo dvig te količine iz 90 mg na 200 mg/dan, kar pa naj bi zadoščalo samo za mlade in zdrave ljudi, ne pa tudi za starejše in bolnike, ki naj bi dnevno vnesli v telo od 250 do 1000 mg vitamina C.

Dieta bogata s sadjem in zelenjavo (kar pomeni, da bi dnevno zaužili vsaj 5 obrokov svežega sadja in zelenjave) varuje pred rakom in boleznimi srca. Ali uživanje dodatkov z vitaminom C poveča ta učinek? Raziskave kažejo, da ga lahko poveča tudi za 50 %, vendar je potrebno dodatke uživati več let.

Vir: www.diva.si

Naprej »