Zdravilni učinki črnoplodne aronije

Veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja pripisujejo zrelim, skoraj črnim plodovom črnoplodne aronije (aronie melanocarpa), rastlini, bolj poznani kot sibirska borovnica, predvsem zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi. Sestavine zdravijo ožilje, uravnavajo krvni pritisk, odpravljajo želodčne težave, preprečujejo nastanek arterioskleroze, blažijo migrene, varovalno vplivajo na naše črevesje, krepijo slabokrvne, povečujejo imunsko sposobnost organizma, vplivajo na izboljšanje vida, spomina in povečujejo elastičnost kože. Na tržišču so  na razpolago izdelki iz plodov in stisnjenega soka v obliki marmelad, džemov, sokov, vitaminskih napitkov, prehranskih dopolnil in izdelkov za nego kože.

Aronia melanocarpa izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Gojijo jo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je ta rastlina izredno nezahtevna. Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Odporna je proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Na skromnejših tleh  zraste 1 – 2m visoko, na rodovitnih celo do 3 m. Razmnožuje se enostavno s koreninskimi izrastki. Najbolj plodne so 2–6 let stare veje. Starejše odstranijo, ker niso dovolj prožne za stroje pri obiranju plodov..

Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Jagode dozorijo vse naenkrat v avgustu. Najprej so  rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa in jih težko uživamo sveže.

Aronija je listopadna grmovnica, ki se uvršča  med jagodičevje. Je v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo in jerebiko na katero se jo lahko cepi. Zaradi njene skromnosti in nezahtevnosti, predvsem pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, je primerna za domači vrt. Črni plodovi bodo pritegovali poglede, v jeseni pa bo vaš vrt  čarobno zažarel v barvi rdeče obarvanega listja.

Koristne snovi v mali črni jagodi

Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov.

Antocianini jim dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tako kot flavonoidi snovi, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo.
Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo  krvni tlak, vplivajo na večjo elastičnost ožilja.
Karoteni prav tako ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene, ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.

Zreli črni plodovi so vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitamine A, 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot je v južnem sadju, vsebuje vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlično predelujejo v marmelade in džeme. Sveže iztisnjeni sok je  priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml / dan zaradi koncentriranosti. Uporablja se kot dodatek za obarvanje svetlejših sokov, katere lahko kupimo  v trgovinah z zdravo prehrano in lekarnah. Lahko se uporablja tudi kot rastlinsko barvilo, ker ne vsebuje strupenih snovi.

ARONIJA ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot,  aronija jih ima 16062 µmol / 100 g ploda. Daje  neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.

Zdravilni učinki

Preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v tkivu in v krvni plazmi. Zaradi vpliva taninov, flavonoidov, vitamina C in E upočasnjuje proces staranja. Izboljšuje vid, preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki. Zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa, varovalno deluje na naše črevesje. Izredno ugodno vpliva na ožilje, – srce, uravnava krvni pritisk. Koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube in še bi lahko naštevali.

Besedilo: Marica Petrovič, foto: Dreamstime

Jesenske gobe

Jesen je čas, ko se na našem krožniku znova znajdejo gobe – eden najslastnejših sadežev, ki jih ponuja gozd. Gobe ali glive so rastline brez klorofila. Hranijo se zajedavsko ali pa so gniloživke. Telo gob imenujemo micelij. Sestavljajo ga nitke, imenovane hife. Poznamo preko 70.000 vrst gob.

Gobe in zdravje

Gobe so koristne za organizem, saj vsebujejo številne vitamine, tudi riboflavin, tiamin in niacin, ki koristijo koži in živčevju. Poleg vitaminov skupine B (zlasti B1, B2 in B3) vsebujejo gobe vitamina C in D, gobe izrazitih barv pa tudi betakaroten oziroma vitamin A. Minerali v gobah, železo, baker, kalij, kalcij, magnezij natrij, cink in selen in fosfati skupaj z obilico vode (80 odstotkov), vlaknin in rastlinskih beljakovin, nekaj sladkorja (osem odstotkov) ter minimalno količino maščob (en odstotek) skrbijo za to, da so gobe zdrav in uravnotežen obrok. Kljub temu da so tudi zdrave, da omamno dišijo in da je njihov okus naravnost božanski, velja tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob previdnost. Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed. Če jih pripravljate kot osnovo obroka, bodite zmerni pri količini (odrasla oseba lahko v enem obroku zaužije največ 1/2 kg gob) ter ne jejte obroka pozno popoldan ali zvečer. Preden ponudite novo vrsto gobe, ki jo slabo poznate, vsej družini, jo najprej poskusite sami. Še posebej otrokom naj gob ne bi ponujali vsevprek in v prevelikih količinah. Okus in aromo bodo ohranile le gobe, ki so dovolj sveže. Skladiščimo jih na hladnem, največ do 5 dni. Mnogih gob pred pripravo ne peremo. Namesto tega jih skrtačimo z mehko kuhinjsko krtačko ali pa jih previdno obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.

Jesenske užitne gobe

Navadna lisička (Cantharellus edulis)

Je ena najbolj priljubljenih znanih užitnih gob, ki rastejo pri nas. Značilna trobentasta oblika in zlata barva poskrbita za to, da je ni lahko zamešati s katero od strupenih vrst gob. Lisička je redko črviva, v hladilniku pa zdrži dlje kot druge gozdne (negojene) gobe. Lisičke rade rastejo na tleh, pokritih z mahom. Za sušenje niso primerne.

Užitni goban (Boletus edulis)

Užitni goban ali jesenski jurček je ena najbolj iskanih užitnih gob. Na spodnji strani, pod klobukom, nima lističev, ampak cevke, v katerih se razvijajo spore. Starejše gobe so pogosto črvive. Mlade jurčke lahko uživamo tudi surove. Užitni goban je lahko zamenjati z žolčastim gobanom (Boletus felleus). Razlikujemo ju po betu – bet žolčastega gobana je manj trebušast. Žolčasti goban se razlikuje tudi po okusu, ki je zelo grenek.

Orjaški dežnik (Lepiota procera)

Širok je tudi do 40 cm, zato orjaški dežnik velja za eno največjih gob pri nas. Ko goba poganja iz zemlje, je podobna paličici za boben. Kasneje se klobuk odpre. Orjaški dežnik je zelo okusna goba, še posebej prija pečen. Da ga ob nabiranju ne bomo zamenjali z neužitnimi ali strupenimi vrstami, ga, preden ga utrgamo, rahlo ranimo. V primeru, da meso pordeči, je goba strupena. Orjaški dežnik raste na jasah in gozdnih obronkih.

Velika tintnica (Coprinus comatus)

Velika tintnica ali bela črnivka je okusna užitna goba, vendar le, ko je mlada. Pri nabiranju moramo paziti, saj se hitro razlije v črnilu podobno tekočino, polno trosov. Najdemo jo na kompostnih kupih in na grobljah.

Strupene gobe

Med jesenskimi gobami so pogoste strupene gobe:  pegasta mušnica, obročkana govnarica, grenki goban in še mnoge druge. Ker je zaužitje strupenih gob lahko usodno, je treba biti pri nabiranju še posebej previden. Učinki zaužitja strupenih gob se pri nekaterih vrstah gob ne pokažejo takoj po zaužitju. Včasih se bljuvanje in driska pojavita šele po več dnevih, kar pomeni, da je bil strup dolgo v telesu, zaradi česar so njegovi učinki še bolj pogubni. Najbolje je, da uživate le tiste gobe, ki jih tudi sami dobro poznate. Goba je lahko strupena tudi zato, ker je zrasla v kontaminiranem okolju. Gobe so namreč nagnjene k temu, da iz prsti skrbno srkajo vse sestavine, tudi tiste, ki so človeškemu organizmu lahko nevarne. Uživajte le gobe, ki so zrasle v neokrnjenem naravnem okolju. Nosečnice naj gobe v celoti črtajo z jedilnika.

Vlaganje in sušenje gob

Za dolgotrajno uporabnost lahko gobe sušimo ali pa jih vlagamo. Gobe sušimo na lesu ali na rešetu. Med sušenjem jih večkrat obračajmo. Gobe vlagamo tako, da v 1 kg jesenskih gob vlijemo 2,5 dcl kisa in dodamo 1 čajno žličko soli. Kuhamo, dokler vsa tekočina ne povre. Gobe skupaj s 4 lovorovimi listi in1 žlico nemletega črnega popra naložimo v kozarec, zalijemo z olivnim oljem in postavimo v temen in hladen prostor. Vložene gobe so užitne od pet do šest mesecev po vlaganju. Pri polnjenju kozarcev z gobami moramo paziti, da med vsebino ne ostanejo zračni mehurčki in da je vsa vsebina prekrita s tekočino.

Gobov prašek

Gobov prašek uporabljamo kot začimbo ali kot sestavino za pripravo gobovih juh in omak. Jurčke ali kako drugo vrsto užitnih gob očistite in razrežite na debele liske. Sušite na leseni podlagi na zraku, nato pa še v pečici. Zmeljite suhe gobe v mlinčku. Prašek hranite in ga dodajajte jedem po okusu ali pa z njim pripravite domačo gobovo juho.

Maline – slasten in zdrav poletni sadež

Mhmmm, maline. Mislim, da je malo takih, ki ne marajo tega prvovrstnega sadeža z božanskim okusom.  Tisti, ki maline obožujete zagotovo prav nestrpno pričakujete poletje ali jesen in s tem sezono zorenja tega nesramno dobrega sadeža, kaj ne? Vendar pa maline niso samo sadež z božanskim okusom ampak mnogo več.

Ste vedeli, da imajo maline številne zdravilne učinke na človeško telo? Naj vam razkrijemo nekaj čudodelnih lastnosti tega drobnega sadeža. Malina sama je trdoživa rastlina, zaradi česar brez težav preživi tudi zimo in lahko raste na najbolj neprijetnih območjih za rast. Zdravniki dostikrat uživanje malin priporočajo srčnim bolnikom in bolnikom, ki trpijo za različnimi boleznimi živčevja. Zakaj? Zato, ker naj bi maline dokazano preprečevale nervozo, uravnavale hormonska neravnovesja in uspešno delovale proti diareji. V kolikor imate visok krvni sladkor ali pa ste nagnjeni k hitremu obolevanju za različnimi virusi, vam priporočamo pitje močno koncentriranega soka. Slednji namreč znižuje krvni sladkor in uspešno deluje kot zaščita pred virusi. Poleg tega pa vas maline napolnijo z energijo in s svojim vonjem pomirjajo vaš celotni organizem. Maline najbolje uspevajo v vlažnem in hladnem okolju. V hladnejših predelih oziroma območjih gojijo maline, ki so jih razvili v Evropi, tiste iz Severne Amerike, pa so bolj primerne za gojenje na suhem in toplem.

Maline in vitamin A

Maline vsebujejo velike količine vitamina A, zaradi česar so odlično naravno sredstvo proti okvaram oči in izboljšujejo vid.  Že v preteklosti so v kitajski medicini so maline uporabljali pri kurji slepoti in v primeru slabe ostrine vida. Od kje takšen učinek na oči? Maline vsebujejo visoko koncentracijo rutina, kateri krepi ožilje v očeh in hkrati skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Malino so prav tako izjemno bogat vir vitamina C, v sodelovanju z rutinom pa delujejo kot odličen antioksidant.  Zavirajo in preprečujejo premočne menstrualne krvavitve in zaradi tega so maline uporabljali tudi v azijskem zdravilstvu že pred časom. V splošnem maline zavirajo in preprečujejo krvavitve v celotnem telesu – kot na primer krvavitve iz dlesni ali krvavitve iz nosu in podobno.

Poleg tega maline delujejo tudi odvajalno, saj čistijo črevesje ter odpravljajo zaprtost in pomagajo pri težavah z mehurjem in ledvicami. Maline med drugim vsebujejo tudi veliko biotina, kateri vsebuje žveplo, ki je pomembno za polne in bleščeče lase ter napeto in prožno kožo.  Sicer v primeru zdravega črevesja, človek sam proizvaja biotin  – vendar v primeru, ko je hrana pomanjkljiva, se črevesje rado izsuši in takrat prične posledično človeškemu organizmu primanjkovati biotina.  Maline so eden izmed najbolj koristnih sadežev, saj vsebujejo več zdravilnih in koristnih snovi kakor kivi, paradižnik ali brokoli. To, da so maline izjemno zdrava hrana, so dokazali neki znanstveniki iz Nizozemske.  Na podlagi teh rezultatov zato raziskovalci številnim ljudem svetujejo naj pričnejo uživat in širiti dobro besedo o tem izjemno zdravem sadju, ter na nek način prispevajo k razvoju novih, še bolj okusnih in zdravih vrst. Vendar pa je potrebno vedeti, da je učinkovitost malin največja takrat, ko jih uživamo same!

Res je, da so maline vsestranske in jih lahko uživamo brez dodatkov ali pa jih uživamo kot dodatek oziroma sestavino k raznim jedem. Uporabimo jih pri peki tort, peciv, pri izdelavi kompotov, marmelad, sladoleda in podobnih sladic. Tudi listje maline je uporabno za pripravo okusnega čaja, zato ste v zmoti v kolikor ste mislili, da so užitni samo sveži plodovi maline. A tudi to ni vse – še celo suhi plodovi maline lahko uporabimo kot začimbo ali pa za pripravo kakšnega napitka, skratka čisto po želji.

Tradicionalna medicina dokazuje, da maline več kot uspešno delujejo  proti povišani telesni temperaturi, saj pospešujejo potenje, čistijo žolč, normalizirajo krvno sliko ter krepijo imunski sistem in srce. Listi, ki jih naberemo za čaj, vsebujejo veliko vitaminov, organske kisline, polipeptide in čreslovino. Med tem, ko zreli plodovi vsebujejo pektine, soli, sladkorje, eterično olje in karotenoide. Maline in njihova proizvodnja so najbolj skoncentrirane v Evropi, kjer vodi država Srbija, saj letno pridela okoli tretjine vseh malin na svetu. To pa je kar nekaj, a ne? Če to spremenimo v številke, za lažjo predstavo, potem Srbija letno pridela okoli 60 ton malin. Maline pridelane v Srbiji so tudi najbolj cenjene, ravno zaradi svojega okusa, barve in čvrstosti.

Elaginska kislina

Na omenjeno temo smo se oslonili ravno zaradi tega, ker ta kislina predstavlja pomembnejšo sestavino maline. Zakaj? Zato, ker preprečuje nastajanje rakavih celic. Omenjena kislina naj bi bila še več kot to – delovala naj bi kot blagodejno zdravilo za hudo boln organizem. Kancerogenim celicam namreč preprečuje, da napadajo bolnikov DNK tako, da jih spravi pod lasten nadzor ali pa jih popolnoma ustavi. Tovrstna kislina je še posebej cenjena, ker je odporna na mraz ali visoke temperature.

V kolikor malin nimate na domačem vrtu, vam svetujemo, da pri nakupu teh, upoštevate naslednje: maline morajo biti čvrste, zrele (temno rdeče barve). Če so že pakirane v plastične posode, potem se prepričajte, da na dnu posode ni vlage ali usedline malinovega soka – to sta namreč dva konkretna pokazatelja, da so maline stare. Sveže maline zdržijo vnhladilniku samo dan ali dva, zato jih ob shranjevanju položite na kuhinjski papir in prekrijte s plastično folijo.

Malinina torta

Za slastno torto iz malin potrebujemo:

• 4 jajca
• 250 g belega sladkorja
• 1 ščepec soli
• 120 g pšenične bele moke
• 30 g jedilnega škroba
• 2 čajni žlički pecilnega praška
• 8 kosov želatine v lističih
• 300 g malin
• 500 g manj mastne skute
• Svež limonin sok
• Limonina lupina
• 700 ml sladke smetane
• 30 g pistacij

Priprava biskvita: V posodo damo jajca, dodamo 150 g sladkorja, sol in 4 žlice vroče vode. Mešanico stepamo približno 10 minut, da nastane pena. V drugi posodi zmešamo jedilni škrob, pecilni prašek in moko. Vse skupaj nato primešamo jajčni peni. Dno pekača pokrijemo s peki papirjem in vanj vlijemo testo. Pečemo cca 25 minut na 175° C. Ko je biskvit pečen, ga pustimo, da se ohladi.

Priprava nadeva: Namočimo želatinine lističe. Maline preberemo in jih zmečkamo, nekaj pa jih pustimo za končni okras na torti. V posodo zmešamo sladkor, limonin sok, skuto, limonino lupino in zdručkane maline. Želatino nato ožamemo, jo raztopimo in umešamo med kremo ter vse skupaj ohladimo. Sladko smetano stepemo in dodamo kremi.

Biskivt prerežemo 2 krat, ga položimo na dno in eno plast namažemo s polovico kreme, pokrijemo ga z drugo plastjo, katero ponovno namažemo s preostalo kremo. Na to položimo še zadnjo plast biskvita. Torto ohladimo in okrasimo z malinami ter smetano. Pa dober tek!

Skratka, tisti, ki ste mislili, da so maline zgolj okusen prigrizek, ste se ušteli. Niso samo okusen prigrizek ampak še veliko več!

Lubenica in njene zdravilne lastnosti

Lubenica je poleti izvrstna osvežitev za vsakogar. Sladki, vodeni rdeči sredici se lahko le malokdo upre v teh vročih dneh, še posebej če je ohlajena.

Poleg tega je lubenica izvrsten vir vitaminov kot so vitamin A, ki pomaga vzdrževati zdrav vid in je hkrati tudi odličen antioksidant, vitamin C, ki pomaga okrepiti imunski sistem, pospešuje celjenje ran, preprečuje poškodbe celic in igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih zob in dlesni. Vsebuje tudi vitamin B6, ki je dober za naše možgane in pa pomaga pri pretvorbi proteinov v energijo.

Lubenica vsebuje tudi visoko vrednost likopena, ki je močan antioksidant, ki pomaga preprečevati srčne bolezni in nekaj tipov raka, še posebej raka na prostati.

Če vaši otroci ne marajo špinače ali katerega od dobriv virov kalija, jim lahko ponudite lubenico. Kalij je pomemben za pravilno delovanje mišic in živčnega sistema, pomaga pri ravnovesju elektrolitov in kislosti v telesu in pomaga uravnavati krvni tlak.

Lubenica je torej sladki del vaše zdrave prehrane, lahko jo pripravite tudi v sadni kupi, solati ali pa napravite sok iz nje.

Kreme za sončenje lahko povzročijo kožnega raka?

Zadnje čase je vse več slišati o tem, da kreme za sončenje z vitaminom A lahko potencialno povzročijo kožnega raka.

Že kar nekaj študij je pokazalo, da retinil palmitat (tip vitamina A) lahko povzroči povišano tveganje nastanka tumorjev. Teste so sicer izvajali na živalih (mi smo sicer proti takšnim, vendar se na žalost še vedno izvajajo za veliko kozmetičnih proizvodov),vendar pa seveda ne smemo prehitevati dogodkov in trditi, da enako velja za ljudi. Za enkrat na žalost še ni dovolj dokazov, ki bi kaj takega lahko 100 % podprli. Res je, da je vitamin A lahko prisoten v nekaterih kremah za sončenje, zato je dobro vedeti, kakšna krema za sončenje je sploh idealna.

Dobro je, da ta vsebuje UVA in UVB zaščito. Faktor 30 prav tako nudi zaščito za večino ljudi, kaj več od tega pa naj že nebi bilo več primerno oziroma dovolj dobro za kožo. Bistveno pri vsaki vrsti sončne kreme pa je, da jo nanesemo na kožo v zadostni količini, da z njo prekrijemo celotno telo.

Prav tako pa je potrebno nanos kreme za sončenje obnavljati vsaki 2 uri in pa po plavanju. Po podatkih sodeč izgubijo svojo učinkovistost po 40 minutah namakanja v vodi tudi tiste kreme, ki bi naj bile odporne na vodo.

Hrana za zdrave oči in oster vid

Če se pravilno prehranjujemo, potem ob enem verjetno nevede skrbimo tudi za naše oči in vid.

Antioksidantom je bilo pripisano, da preprečujejo bolezni ter imajo prav tako tudi protistarostni učinek. Dobro je vedeti, da ima sadje in zelenjava, ki je živih barv več antioksidantov, kot tista, ki je bolj blede barve.

Tu pa je nekaj nasvetov,  katera zdrava hrana je dobra za naše oči:

• Temna listnata zelenjava, kot na primer špinača, ohrovt, repa in gorčica so najboljši vir luteina in zeaksanatina. Poleg tega pa je ta zelenjava tudi dober vir vitamina C, ki preprečuje glavkom.
• Korenje in jam sta polna antioksidantov, ki so dobri za oči. Poleg tega pa vsebujeta ti dve zelenjavi tudi veliko beta-karotena. Zelenjava in sadje, ki pa je svetlo oranžne barve, pa je tudi dober vir vitamina A, ki je bistven za normalen vid, igra pa tudi veliko vlogo pri preprečevanju slepote.
• Brokoli sodi v družino križnic in je zato v “sorodu“ z cvetačo, zeljem, ohrovtom in brstičnim ohrovtom. Vsi ti vsebujejo velik oluteina, zeaksanatina in vitamina C.
• Citrusi, jagode in pomarančni sok so polni vitamina C, prav tako pa ga vsebuje tudi paradižnik rdeča paprika, ki vsebuje tudi lutein in likopen, katera prav tako služita za boljši vid.
• Prav tako vsebuje lutein in zeaksanatin veliko sadja: marelice, breskve, mango, papaja, pomaranče, mandarine in melone. Še posebej pa so dobre za oči tudi dinje.
• Zelišča in začimbe, kot na primer curry, koper, peteršilj in vodna kreša vsebujejo veliko luteina. Ta pa se še dodatno poveča pri kuhanju.
• Lanena semena in olje so bogata za Omega-3 maščobnimi kislinami, ki preprečujejo sindrom suhih oči.
• Česen, sončnična semena, brazilski oreščki, črni oreh, oves in temni riž vsebujejo selenija, ki pomaga absorbirati antioksidante.
• Čičerika, oves in polnozrnati pšenični kruh vsebujejo cink, ki je pomemben mineral, ki deluje z antioksidanti.

Naravni ali umetni prehrambeni dodatki?

Zdrava pamet nam verjetno narekuje, da je vse, kar je označeno za naravno bolj zdravo, kot pa tisto, kar je proizvedeno v laboratorijih. Na žalost pa je realnost malce bolj zapletena.

Glede na to, da ne obstaja standarda za to, kaj dejansko spada pod naravno, lahko proizvajalci na škatlice z vitamini napišejo kar želijo.

Vitamine narejene v laboratorijih navadno tržijo farmacevtska podjetja in so zaradi tega tudi dosti cenejši kot tisti, ki bi naj bili naravnega izvora. Takšni vitamini so sicer res dosledni ter visoko koncentrirani, čeprav je tableta manjše velikosti.

Tako imenovani naravni vitamini pa mnogokrat niso nič boljši ali bolj varni kot tisti, ki so proizvedeni v laboratoriju. Pri pravih vitaminih šteje to, ali telo uspešno absorbira vitamin ali ne.

Sintetične vitamine so na začetku razvili za bolnike v bolnicah, kateri so po operacijah in boleznih potrebovali zadostno količino vitaminov, da si je telo lahko opomoglo.

Pogosta prehranska dopolnila:
Navadno v lekarnah in specializiranih trgovinah kupimo različne vrste prehranskih dopolnil.  Na koncu pridemo do tega, da je potrebno kupiti več različnih dopolnil, ki vsebujejo različne vitamine.

Vitamin C: Naravni vitmin C najdemo v češnjah, citrusih, zeleni papriki, … Omenjeno sadje in zelenjava pa ne vsebujejo le vitamina C ampak tudi ostale polifenolne spojine, ki koristijo telesu. Sintetični vitamin C je v glavnem askorbinska kislina, ki jo proizvajajo iz glukoze, ta pa ne vsebuje dodatnih vitaminov in mineralov, ki so prav tako koristni in so navadno prisotni v sadju in zelenjavi. In glede na to, da ga proizvajajo iz koruznega škroba, proizvajalcem nič ne narekuje, da ne smejo proizvod tržiti kot ‘naravni’.

Vitamin D: sintetični nadomestek vitamina D je v tem primeru dobra stvar, saj omenjeni vitamin ni tako pogost v hrani, ampak ga dobimo z sončno svetlobo. Zato ga veliko ljudem primanjkuje. Poleg tega pa je naravni vitamin D 25% manj učinkovit kot pa sintetičen.

Vitamin E: najdemo v oreščkih, semenih ter olju in ima drugačen učinek kot pa sintetična različica vitamina E. Telo bo izločilo vsaj polovico sintetičnega vitamina E, vi pa boste še vedno mislili, da dajete vašemu telesu zadostno količino vitamina E.

Magnezij: tudi sintetični nadomestek magnezija nima ravno pozitivnega učinka na vaše telo, saj lahko prevelika količina magnezija povzroči slabost, omotico ter nizek krvni tlak.

Folna kislina: Za nosečnice je priporočljivo, da jemlejo sintetični nadomestek folne kisline, saj so lahko v obratnem primeru možni zapleti. Naravna folna kislina se imenuje folat in ni tako učinkovita kot pa sintetična.

In kaj je najbolje storiti?
Večina strokovnjakov si je pri tem enaka – najbolje je, da se jeste raznoliko hrano, saj boste tako dobili večino vitaminov in mineralov, katere telo potrebuje za normalno delovanje.