Propolis za zdravje

Medicina vedno več poudarkov namenja alternativnim metodam zdravljenja, v katero so vključena naravna zdravila. Med njimi nikakor ne smemo spregeldati propolisa.

Propolis je zdravilo, ki ga proizvajajo čebele in deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Strokovnjaki ga omenjajo kot zdravilo 21. stoletja. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je slaba lastnost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili.

Uživamo ga pri anemiji, respiratornih težavah, negi ustne votline, v dermatologiji, za utrditev imunskega sistema, pri infekcijah prebavnega trakta, zaščiti jeter, v kozmetiki in pri odrgninah, ker nudi bakterijsko in glivično zaščito, ter pospešuje regeneracijo tkiva.

Čebelji proizvod

Ime propolis izhaja iz grške besede pro – pred ali prej in polis – mesto, zaradi njegove uporabe pri izgradnji in uravnavanju vhoda v panj. Kot ime se propolis uporablja po celem svetu. Zgodovinski zapisi kažejo, da je bil propolis cenjeno zdravilo v medicini Egipčanov, Babiloncev, Arabcev, Grkov, Rimljanov in drugih starih narodov. V zapisih iz 12. stoletja je opisano, da je bilo zdravljenje ustne votline, žrela in kariesa dovolj učinkovito le s propolisom.

Propolis je zdravilen proizvod, smolnate strukture, rumene ali temno rjave barve, značilnega vonja, ki ga z drevesnih popkov in skorje nabirajo čebele. Čebele ga potrebujejo za popravilo razpok znotraj panja, za čiščenje satovja, ki služi skladiščenju medu, cvetnega prahu ali kot leglo za ličinke, z njim uravnavajo temperaturo in balzamirajo vsiljivce, ki jih ne morejo odstraniti iz panja. Z njegovim hlapenjem se v panju ustvarjajo neugodni pogoji za razvoj bakterij in glivic, ki lahko ogrozijo zdravje družine. Ena čebelja družina (en panj), letno nabere od 150 do 400 g propolisa.

Sestava

Kemijska sestava propolisa še ni popolnoma razjasnjena. Glavne substance izhajajo iz treh izvorov: iz rastlinskih izločkov, iz substanc čebeljega metabolizma in dodanih snovi v času njegove obdelave. Analiza v Angliji je odkrila 150 različnih sestavin v propolisu, zadnje raziskave so jih pokazale celo 180.

Vsebnost snovi v propolisu je odvisna od vrste rastlin, ki jih obiščejo čebele med pašo. Razlikuje se po barvi, vonju in zdravilnemu vplivu, ki je odvisen od sestavin in letnemu času bere. Znano je, da propolis vsebuje različne smole in podobne sestavke, balzame, eterična olja, vosek, pelod, flavonoide, minerale in tako imenovane rastlinske hormone. Propolis je bogat z različnimi flavonoidi (galangin, kvercetin, krizin, kempferol, apigenin, pinocembrin, pinobaksin), ki so v rastlinskem svetu zelo razširjeni, njihova vloga pa je zaščitita rastline pred patogeni iz okolice.

Lastnosti propolisa

Propolis je na temperaturi izmed 25 in 45°C gosta, lepljiva tekočina, pri temperaturi nižji od 15°C postane trd in lomljiv in na temperaturi višji od 45°C gumijasto lepljiv. Na propolis bakterije niso sposobne ustvariti imunost in nima stranski učinkov, kot je to slabost sintetičnih antibiotikov. Prav zaradi teh lastnosti je propolis posebnež med zdravili. Kot močan antioksidant učinkovito deluje proti prostim radikalom, ki so povzročitelji številnih bolezni, tudi najtežjih kot so, ateroskleroza, katarakta, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Propolis se uporablja v stomatologiji kot sredstvo pri zdravljenju paradentoze in utrjevanju dlesni. Preventivno deluje proti vnetju grla, odlične rezultate pa dosega pri zdravljenju infekcij, opeklin, odprtih ran in zdravljenju čirov prebavnega trakta. Raziskave potrjujejo, da krepi imunski sistem in ima neposredni protikancerogeni učinek. Mnogi strokovnjaki ga imenujejo, zlati proizvod 21. stoletja.

Nova odkritja

Nove raziskave so potrdile, da propolis, zaradi specifične sestave flavonoidov v kombinaciji z ostalimi terapevtskimi zdravili, učinkovito preprečuje nastanek tumorjev, prav tako pa je učinkovit pri njihovem zdravljenju.

Vir: bambino.si

6 nagnusnih stvari, ki se jih boste danes dotaknili

Vso to govorjenje o prašičji gripi oz. H1N1 verjetno mnoge dela živčne. Vendar pa je vseeno dobro vedeti, kje ima največ bakterij svoje ‘pribežališče’, saj lahko tako preprečimo morebitne okužbe.

Armatura
Avtomobilska armatura ima kar desetkrat več bakterij, kot pa kljuka vašega avtomobila! Sončna svetloba in toplota sta idealna pogoja za razvoj bakterij.

Pisalna miza
Pisalna miza naj bi bila dom mnogim bakterijam – na mizi bi tako naj našli štiristo krat več bakterij kot pa na straniščni školjki. K temu pa veliko pripomoreta tudi telefon, miška ter tipkovnica.

Tipke na avtomatih ali na kakšen drugem javnem mestu
Virus gripe lahko ‘na odprtem’ preživi kar 72 ur. Zato si vsakič, ko se dotaknete stvari, za katero veste, da se jo je prav tako dotaknilo že ogromno ljudi pred vami, umijte roke.

Pomivalno korito
Gobice za pomivanje posode so polne ostankov, zaradi tega ter seveda ostalih razlogov spada kuhinja med najbolj umazane prostore v vašem domu.

Gumbi na bančnem avtomatu
Pričakovano je, da tukaj najdemo ogromno število bakterij, saj na bančnih avtomatih ogromno ljudi dviguje denar.

Kopalna kad
Res je, da vsak dan izperete bakterije in umazanijo s sebe, vendar pa pomislite kje vse to konča. Seveda velik del odplaknete po odtoku, bendar pa se veliko bakterij prime tudi na rob vaše kopalne kadi. Dokazano je, da živi poleg odtoka vač kot 120,000 bakterij na kvadratni centimeter.

Dobra novica pa je ta, da obstaja vsaj ena površina v vašem stanovanju, v kateri ne boste našli veliko bakterij. To je parket. Parket ni tako porozen, zato v njem tudi ne najdemo veliko vlage in prostora, kamor bi se bakterije naselile.

« Previous Page