Vitamin C proti raku, infarktu in virusi

Najbolj znan vir vsebnosti vitamina C so citrusi, čeprav ga najdemo tudi v marsikaterem drugem sadežu in zelenjavi. Vitamin C preprečuje številne vrste rakavih obolenj, še posebej tista na področju želodca in požiralnika. Varuje tudi celice v našem telesu pred prostimi radikali, ki napadajo molekule DNK, kar lahko povzroči mutacijo celic, da postanejo kancerogene.

Raziskave dokazujejo, da uživanje zadostne količine vitamina C dnevno zelo zmanjša nevarnost srčne kapi in srčnega infarkta. Znižuje tudi raven škodljivega holesterola LDL v krvi, hkrati pa povečuje raven dobrega holesterola HDL. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da Vitamin C krepi tudi imunski sistem, uničuje viruse, povečuje zmožnost telesa za vrskavanje železa in ostalih snovi ki jih zaužijemo.

Ker je vitamin C topen v vodi, je bolje sadje in zelenjavo pojesti sveže, saj ga kuhanje v vodi kar precej izniči, poleg tega pa ga uničuje tudi vročina. Precej vitamina c izgubimo tudi, če sadje narežemo in ga ne pojemo takoj.

 

 

Zastrupitev ali toksikoza

Zastrupitev se pojavi, kadar neizločene strupene snovi iz kakršnega koli vira zasitijo kri in tkiva, limfo in medprostorne tekočine – fluide.

Takrat nastane toksikoza ali prenasičenost krvi in limfe s strupi oziroma toksini. Telo seveda takšno stanje prepozna in ga skuša odpraviti, prizadeva si ga očistiti in znova vzpostaviti normalno stanje homeostaze. Začne z izločanjem, splakovanjem teh strupov iz telesa. Zgodita se dve stvari: močneje izražena opozorila v obliki neugodja in vse večji padec energije telesa. Kot funkcionalni organizmi proizvajamo zelo velike količine strupenih produktov.

Tako npr. proizvedemo dovolj CO2, da nas lahko ‘ubije’ v nekaj minutah, toda to je le eden v množici strupenih produktov. Naši organizmi so sestavljeni iz več trilijonov celic in kakšnih 10 milijonov jih izumre vsak dan. Nove celice zamenjajo stare odmrle, ki so nevtralizirane z lisosomi, encimi, ki so v majhnih organelah znotraj samih celic. Po odmrtju celic ti encimi predelajo odmrle celice na manjše delce, imenovane celični odpadki.

Nekateri od teh produktov, kot recimo železo, beljakovine in aminokisline, se reciklirajo v telesu samem in kar kakšnih 95 % potreb po železu ter približno 70 % proteinskih potreb se izoblikuje v postopku, ki ga izvede telo samo, torej z recikliranjem. Drugi komponenti odmrlih celic pa sta RNA – ribonukleinska kislina – in DNA – deoksiribonukleinska kislina (deluje kot genetski material v celicah), ki sta zelo strupeni, dokler sta v sistemu.

Če se kopičita – kopičita pa se v večini človeških teles -, nastopi stanje zastrupitve. »To so snovi, ki jim ljudje uradne medicine pravijo virusi in tako zmotno pripisujejo tem mrtvim celičnim odpadkom moč življenja in zlonamernosti,« ugotavlja Thomas C. Fry, dr. med., eden izmed številnih praktikov Naravnega Zdravja – Naravne Higiene. Zastrupitev nastane, kadar prenapolnimo svoje telo s strupenimi snovmi od zunaj (napačna hrana) ali pa pademo na »opazovanju naših zmogljivosti« – preveč dela, premalo počitka, premalo spanja, premalo ali nič telesnih vaj, izpostavljenost močnim stresnim razmeram, čustvenim šokom, ki nas hitro oropajo živčne energije. »To je klasični univerzalni simptom, ki zelo jasno kaže na to, da so strupi dosegli koncentracijo, ki jo mora telo zmanjšati in odstraniti, preden začnejo povzročati škodo,« pravi dr. Diamond.

No, ta klasični simptom je zelo opazen v tej drugi stopnji bolezni in tudi v vseh naslednjih, od katerih zadnja se imenuje rak. V drugi stopnji je najbolj znan in običajno zelo napačno razumljen simptom vročina. Vročina je naša prijateljica in zaveznica. Ni prijetna, vendar je znak dejavnosti telesa s hitrim in edinim namenom, da se zaščiti. Vročina mobilizira vse obrambne sposobnosti telesa, kadar se pojavi nevarnost, kakršno je prekomerno kopičenje strupov v telesu. Takrat se metabolizem pospeši, vročina narašča, kar povečuje zdravljenje. To stanje kontrolira hipotalamus, ki deluje kot nekakšen termostat človeškega telesa.

Dr. med. H. Diamond ugotavlja: »Metabolizem sestavljata absorpcija hranljivih snovi in pa izločanje odpadnih snovi, torej strupov, ki nastanejo ob presnovi hrane in pa odmiranja in obnove celic. Vročina je nujna pri izločanju strupov, ki so se v telesu nakopičili in močno presegli sposobnost telesa, da bi jih toleriralo in izločilo brez te izredne prilagoditve. Vročina deluje kot katalizator, ki omogoča, da se strupi topijo, utekočinijo, preidejo v krvni obtok, kri jih prenese v organe izločanja (črevesje, mehur, pljuča in koža), od koder se izločijo iz telesa.« Ob določeni stopnji toksikoze, ko se telo želi rešiti že omenjenih strupov, govorimo o naslednji stopnji bolezni.

Umivanje rok rešuje življenja

Danes že povsod vidimo in slišimo svarila, da si je potrebno roke umivati čim bolj pogosto. Še posebej pa bi naj to bilo pomembno na javnih in delovnih mestih.

Izračunali so povprečje, koliko moških in žensk si dejansko umiva roke na delovnem mestu. Tako so ugotovili, da obstaja verjetnost, da si bo 1 od 1,14, žensk umila roke, pri moških pa obstaja možnost, da si 1 od 2,99 NE bo umil rok.

Dejstvo je takšno, da navadni virusi, ki povzročajo prehlad, po navadi preživijo 24-48 ur na neporoznih površinah, kot so na primer kljuke ali stikala. Zato niti ni tako slabo, da si redno umivamo roke, čeprav se nam morda to kdaj zdi malce neumno. Vendar je potrebno pomisliti, koliko ljudi se je pred vami že dotaknilo iste stvari.

Po svetu lahko umivanje rok pomeni mejo med življenjem in smrtjo. Morda se nam to zdi pretirano, vendar pa je v Pakistanu promocija mila ter umivanja rok zmanjšala okužbe s  pljučnico za kar 50% pri otrocih, mlajših od pet let ter diarejo za 53% pri otrocih mlajših od 15 let.

Vendar pa je dokaj zastrašujoče dejstvo, da je bilo prav tako izračunano povprečje za zdravnike, za katere je bilo ugotovljeno, da si umivajo roke le 30 – 40 % celotnega delovnega časa, torej pri manj kot polovici pacientov.

Vsekakor je potrebno vzeti nasvete resno, čeprav se nam včasih to res ne zdi pomembno, saj ne živimo v svetu, kjer bi nam bolezni pretile na vsakem koraku. Seveda pa uporabljajte čim bolj naravna in neagresivna sredstva, saj si s kemikalijami lahko naredimo še več škode kot koristi, saj lahko uničijo naravno zaščito kože.

Odkrili prvo žival, ki lahko živi brez kisika

Globoko pod Mediteranskim morjem se je dolgo časa skrivala majhna žival, ki lahko celo življenje preživi brez kisika, obdajajo pa jo (za nas strupeni) sulfidi.

Znanstvenik Roberto Danovaro iz Politehnične univerze v Italijanskem Marcheju, je sodeloval z ekipo raziskovalcev, ki so želeli zbrati vzorce sedimentov globinah mediteranskega morja, da bi lahko proučili, če morda skrivajo kakršno koli življenje.

Ta ekstremna okolja bi naj dolga leta naseljevali razni virusi, bakterije in arheje. Živali, ki pa so jih odkrili sedaj, pa bi naj po njihovih podatkih dejansko živele v takšnih pogojih. Te živali imajo organele, ki spominjajo na hidrogenosome, katere so do sedaj našli v enoceličnih organizmih (praživalih), in ponavadi naseljujejo anaerobna okolja.

S tem odkritjem so znanstveniki dobili vpogled v Zemljino zgodovino, v čas preden so se začela vzpenjati globoka morja, ter čas ko so se končno pojavile prve večje živali, kar je bilo pred več kot 550 milijonov let v preteklosti.

Kako do bolj varne prehrane?

Pred kratkim so bile izvedene razne raziskave glede piščančjega mesa. In rezultati raziskave? Odkrili so, da vsak drugi izmed treh piščancev na Ameriškem trgu vsebuje bakterijo salmonelo ter  bakterijo campylobacter.

Obe bakteriji pa lahko povzročita hude težave, v najslabšem primeru pa sta lahko tudi smrtonosni. Misel na to je verjetno dokaj zastrašujoča in nikoli ne vemo, kakšno je dejansko stanje na našem trgu. Zato malce previdnosti nikoli ne škodi. Da bi si lahko zagotovili zdravo ter predvsem varno večerjo je potrebo le malce potrpljenja.

Jejte zdravo

1. Kupujte organsko! Organsko vzgojeni piščanci po zakonu ne smejo biti hranjeni z arzenom. Pri ostalih piščancih pa nikoli ne veste s čim so bili hranjeni. Izračunano je bilo povprečje, da povprečna oseba zaužije približno 8mg arzena na dan, če uživa piščanca.
2. Zamrznite meso! Če piščanca zamrznete, potem obstaja možnost, da ste se s tem znebili campylobacterij, saj jih mraz ubije.
3. Poskrbite, da je piščanec dovolj pečen oz. skuha, saj bo vročina ubila obe vrsti bakterij.
4. Zavrnite ga! Če izgleda piščanec v restavraciji premalo pečen, ga brez slabe vesti zavrnite.
5. Jejte piščanca v restavracijah s hitro prehrano. Res je, da so te restavracije na slabem glasu glede zdrave prehrane. Vendar pa si zaslužijo zlato zvezdico, ko govorimo o hrani brez patogenov.

Kaj je Campylobacter sp.?

Campylobacter je vrsta spiralno zavitih, hitro gibajočih se po Gramovem barvanju negativnih bakterij. Okužbe pri najpogosteje povzroča vrsta Campylobacter jejuni. Bakterije ponavadi živijo v prebavnem traktu domačih in divjih živali. So posebno dobro prilagojene na življenje v pticah (pri temperaturi 41-42 °C).

Kako se okužimo s kampilobaktrom?

S kampilobaktrom se okužimo zaradi nepravilnega rokovanja s surovo perutnino ali z uživanjem surove (npr. gosja pašteta) oz. ne dovolj termično obdelane (kuhane, pečene) perutnine. Že nizko število bakterij (manj kot 500) lahko povzroči razvoj bolezni, npr. bakterije v kapljici soka iz sveže perutnine. Bakterije se z mesa lahko prenesejo na drugo surovo ali termično manj obdelano hrano, če za rezanje uporabljamo isto rezalno desko in druge kuhinjske pripomočke.

Kaj je salmonela

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 serovarjev, ki jih uvrščamo v šest podvrst, te pa v dve vrsti. Salmonele so dokaj odporne na zunanje vplive: preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in kar 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C. Salmoneloze imenujemo bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel. V svetu so salmoneloze najpogostejše s hrano povzročene črevesne okužbe.

Kako se okužimo

Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami, so meso, jajca, mleko, voda …

Živali so tudi lahko vir okužbe s salmonelami; bodisi so okužene same bodisi bakterijo mehansko prenašajo. Glavni vir okužbe s salmonelami je blato klicenoscev. Pri salmonelozah je klicenoštvo izrednega pomena, saj večina okužb poteka brez bolezenskih znakov (ti ljudje daljši ali krajši čas izločajo salmonele z blatom), po preboleli bolezni pa se salmonele izločajo z blatom še 4 do 5 tednov, v nekaterih primerih celo več kot 1 leto. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami se lahko salmonele iz blata ljudi in živali zanese v živila, kjer se salmonele v ugodnih razmerah namnožijo do take mere, da po zaužitju živila povzročijo okužbo.

Pasja gripa

Dnevno nas bombardirajo z novicami o novih razsežnostih aktualne gripe. Lahko bi rekli, da je letos gripa najbol aktivna tematika, ter tudi dolgo trajajoča. Vendar pa malokdo pomisli, da lahko tudi psi zbolijo za gripo.

Tudi pes lahko zboli za gripo

Gripa pri psih povzroča probleme z dihali, odkrili pa so jo šele leta 2004, kot bolezen dihal. Takšna vrsta gripe je lahko nevarna za pse, ki so zaprti v zavetiščih, trgovinah za male živali, …

Simptomi te gripe so suh kašelj, izguba apetita, letargija, … za pse ki so pa že predhodno imeli probleme s srcem ter pljuči, pa je lahko ta gripa v redkih primerih tudi smrtonosna. Dobro novica je seveda ta, da je smrtnost le približno 1% poleg tega pa obstaja tudi cepivo proti pasji gripi. Vendar pa je realnost takšna, da cepivo ne varuje psa pred nalezljivostjo, ampak le skrajša čas bolezni.

Preventiva proti gripi

Verjetno nihče od nas noče, da bi mu pes zbolel za gripo, zato je bolje, da vseeno preventivno cepimo psa proti tej gripi, saj mu tako lahko na dolgi rok še celo pomagamo.

Kako se pred gripo zaščititmo v službi?

Ker se sezona gripe počasi približuje, je potrebno narediti čim več, da bi se je lahko mirno izognili. Vendar pa kot nas že večina ve, so javni prostori po navadi pravo leglo bacilov, bakterij ter virusov.

Vendar pa ni na to potrebno gledati s pridihom pesimizma, saj lahko sami postorimo ogromno, da se ne nalezemo sezonske gripe v tem obdobju.

Če le imate možnost, potem delo raje opravljajte v tem času doma

Z delodajalcem se pogovrite o ugodnostih, katere vam in njemu nudi zavetje vašega doma. Tako boste preprečili povišanje tistih ’herojev’ kateri žrtvujejo svoje zdravje zaradi službe. Takšni ljudje so ponavadi krivi za porast obolenj, zato ne poskušajte biti eden izmed teh.

V službo si prinesite rastline

Krvomočnica je primerna rastlina, saj njeni listi oddajajo fitoncide, ki ubijajo bakterije. Zato podrgnite liste te rastline ob vaše dlani ali pa vdihnite malo vonja, ki ga rastlina oddaja. Nekateri znanstvniki z Univerze v Teksasu celo ugotavljajo, da lončnice dvigujejo telesno imunost delavcev v okolju, katero je obdano z rastlinami.

Jejte še bolj zdravo med sezono gripe

Pica ali hamburger seveda nista zdrva hrana, saj na tak način dvigujete telesno težo, ob enem pa slabite vaš imunski sistem. Zato je priporočljivo, da za zajtrk popijete sveže stisnjen sok, ali pa čaj z limono, ter ostalo sadje, ki je polno vitaminov. Za prigrizek pa je priporočljivo, da s seboj na delovno mesto prinesete tablico temne čokolade. Prav tako pa je potrebno tudi za kosilo jesti zdravo in predvsem svežo hrano, ki bo napolnila vaše telo z vitamini in minerali, ki so še toliko bolj pomembni v tem prehodnem času.

Redno si umivajte roke

Verjetno je ta stavek postal že malo klišejski, vendar še kako drži. Kar pomislite, kolikokrat se nevede dotaknete kljuke, katero je pred vami prijelo že nešteto ljudi, ali pa ste se dotaknili stikala, katerega prav tako uporablja ogromna množica ljudi. Pa da ne boste mislili, da je vaš mobilni telefon kaj bolj sterilen. Bakterije in virusi so povsod in tega se je potrebno zavedati. Zato si večkrat na dan umijte roke, saj se vam lahko to dejanje nevede obrestuje.

Povišajte stopnjo vlažnosti vašega prostora

Epidemična gripa ali prehlad se začneta že takrat, ko prvič vklopimo gretje. Zrak v teh mesecih postane bolj suh, to pa je odličen pogoj za porast virusov. Ti se hitreje širijo pri stopnji vlažnosti, ki znaša 20 – 35%. Priporočljivo je v ta namen imeti v prostoru kakšen vlažilec zraka, saj lahko bistveno pripomore k zmanjšanju virusnih obolenj.

Človek ne zboli zaradi bakterij in virusov

Doba, v kateri živimo, je doba iskanja resnice, odkrivanja starodavnih učenj, odkrivanja misterijev in magijskih skrivnosti. Današnji človek s svojim znanjem in vse boljšo opremljenostjo zavrača vsa znanja, učitelje, šablone in dogme, ne glede na to, odkod prihajajo, če le uvidi, da tega znanja ne more koristno uporabiti.

Sodobni instrumenti in analitične tehnike pomagajo pri diagnosticiranju številnih bolezni, manj učinkoviti pa so se izkazali pri odkrivanju sprememb, ki jih povzročajo živčne in energijske motnje, ki počasi in skoraj neopazno slabijo tkiva in organe, dokler se na koncu ne pojavijo zapleteni zdravstveni problemi. Le-te pogosto odkrijemo prepozno. Pravzaprav je nemogoče resno zboleti, ne da bi prej občutili določeno organsko slabost. Večina med nami pa se ne zaveda, da bakterijska teorija bolezni preprosto ni resnična.

Da je ta izjava resnična, dokazuje dejstvo, da je slavni Louis Pasteur sam ponaredil svoje zapiske, da bi se njegova kariera hitreje dvignila. Njegove trditve, da so povzročitelji bolezni mikrobi, je v tistem času spodbijal njegov kolega, dr. Claude Bernard, ki je bil prepričan, da so mikrobi povsem brez moči, če telo ni v takem stanju, da bi dopustilo vdor bakterij. Povedano z drugimi besedami odločilni dejavnik za razvoj bolezni niso mikrobi, temveč zmanjšana odpornost. Na smrtni postelji je zbranim prijateljem Pasteur zamrmral celo naslednje: “Bernard je imel prav: niso pomembni mikrobi, ampak telesno stanje.”

Poskus z bacilom kolere

Čeprav je odtlej minilo že skoraj stoletje, se je sodobni človek naučil iskati odgovore zunaj samega sebe, saj nihče noče biti sam odgovoren za svoje zdravje. Medicinska zmanost – ob podpori farmacevtskih družb, ki vrtijo ogromne denarje – vlagajo vse svoje znanje in sredstva v razvoj kemičnih zdravil. Glede na teorijo mikrobov bi morali ljudje zboleti za kolero, če so izpostavljeni bakteriji vibrio cholere, toda drzen poskus, izveden leta 1892, je dokazal, da ta teorija ni resnična.

Bavarski znanstvenik Max von Pettenkofer je hotel spodbiti teorijo slavnega zdravnika Roberta Kocha, da je odkril mikrob, ki povzroča kolero. Pettenkofer je vzel vzorec bacila pri obolelem pacientu, ki je bil smrtno bolan, ga zlil v kozarec vode in in ga pred očmi strokovnih prič popil na dušek, ob tem pa kljubovalno zaklical “Na zdravje!”. Še zdaleč ni zbolel za kolero, dobil je le blažji primer driske. Njegov poizkus so kasneje obnovili še drugi in dobili enak rezultat …

Celoten članek o bakterijah in virusih si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Naprej »