Manjše turbine na strehah lahko napajajo ruralno Indijo

Ko pomislimo na energijo, ki nam jo ponuja veter, po navadi pomislimo na tiste ogromne veternice, vendar pa so za države v razvoju primerne tudi manjše.
Več tisoč vasi po Indiji ni povezanih z električno napeljavo. V teh ruralnih območjih bi lahko že ena manjša veternica ustvarila dovolj energije, da bi ta pokrila osnovne potrebe gospodinjstva (na primer hlajenje in osvetljava). Lokalizirana oziroma porazdeljena energija, ki jo ustvarja veter pa bi lahko celo nadomestila električno napeljavo, ki je drugače dokaj draga, saj po navadi pride z oddaljenih krajev.
Prav takšno vrsto veternic, ki je primerna za posamezen dom pa je začelo razvijati indijsko podjetje Tata Group. Skupina tako načrtuje, da bo lahko na takšen način pripeljala elektriko tudi v oddaljene vasi, ki pa trenutno nimajo elektrike.

V kratkem bodo tako začeli testirati 2kW veternico, ki se jo da namestiti na streho, napajala pa bo razsvetljavo in druge naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu.

Podvodni zmaji ustvarjajo energijo

Minestro, član Švedske skupine Saab, razvija t.i. ‘Deep Green’ tehnologijo. Ta tehnologija so neke vrste podvodni zmaji, ki lebdijo nad morskim dnom in pri tem ustvarjajo energijo s pomočjo morskih tokov.

En takšen zmaj naj bi lahko proizvedel 500 kW električne energije. Pri teh podvodnih zmajih pa je dobro tudi to, da jih poganjajo morski tokovi, saj so ti veliko bolj zanesljivi in stalni kot pa veter.

Omenjeni ‘morski zmaji’, ki bi bili ves čas zasidrani na morsko dno, imajo premer kril 12m, nahajati pa bi se morali vsaj 20m pod morsko gladino, da bi preprečili probleme z morskim prometom. Tok s hitrostjo 1.6m/s pa bi že bil zadosten, da bi poganjal takšnega zmaja.

Turbine, ki ustvarjajo vrtince

Vertikalna veternica, ki morda spominja na jajčasto tolkalo, bi lahko potencialno podvojila izdatek veternih farm s praznim prostorom med večjimi horizontalnimi turbinami.

Veterne farme namreč zavzamejo ogromno prostora zaradi ogromnih krakov, ki seveda potrebujejo dovolj prostora med seboj, da ne zaletijo. Vendar pa so nekateri inženirji mnenja, da bi lahko ta prazen prostor zapolnili z vertikalnimi turbinami, katere bi namestili med veternice.

Wind Harvest turbine delujejo v skupinah po tri, ali pa še več, da maksimizirajo izdatek energije. Rotacija teh turbin je tako v smeri urinega kazalca, kot tudi v nasprotni, kar povzroči neke vrste vrtinec, ki podvoji hitrost vetra na lokalni ravni.

Poleg tega, pa bi lahko te vertikalne turbine delovale tudi kot neke vrste “varnostni“ sistem za horizontalne veternice – pri večjih hitrostih vetra morajo biti večje veternice ugasnjene, vendar pa lahko te manjše ta čas vseeno proizvajajo energijo in sicer med 25 – 75 kW.

Veternice proizvajajo le petino pričakovane energije

Študije so pokazale da veternice, ki so postavljene v bližini obal proizvedejo manj kot pa 20% njihovega maksimalnega izdatka. Blyth Harbour v Angliji bi naj bila farma veternic, ki proizvede najmanj energije – le 7.9%.

Najboljše veterne turbine pa proizvedejo le 50% predvidevane kakacitete. Strokovnjaki pri tem svarijo, da subvencije zelene energije povročajo neprimerne odločitve, kot na primer veternice postavljene na neprimernih mestih. Veternice bi morali postaviti na vetrovnih mestih, vendar pa so ta najlepša.

Vendar pa je tudi tko, kot večina drugih stvari dvorezni nož, saj Britanija potrebuje zeleno energijo, pa čeprav to pomeni inštalacijo večoh veternic.

Nekateri so mnenja, da so bili projekti v zvezi z veternicami slepi za posledice, ki jih imajo veternice na okolje, ter na samo pomembnost lepote in tišine.

Vlada se je tako odločila, da bo namestila še večje število veternic na obale Velike Britanije v prihodnjih desetih letih. Upamo lahko le, da se nismo res malce preveč prenaglili z idejo samih veternic, ki proizvajajo čisto energijo, saj se lahko na koncu zgodi, da nas bo to udarilo nazaj.

Švedska se usmerja v izkoriščanje veterne energije

Švedski minister za energijo, Maud Olofsson je naznanil, da bo država namestila v roku desetih let 2000 veternic.

Tako bodo dodali letni pridelavi elektrike 10 TWh čiste energije. Država pa prav tako namerava do leta 2020 pridobiti 50 % električne energije iz obnovljivih in čistih virov energije. Da bi ta cilj država dosegla, pa bodo morali dodati še dodatnih 15TWh obnovljive energije iz virov kot je na primer sončna energija … prej omenjenemu že načrtovanemu električnemu omrežju.

Trenutno Švedska že dobiva 20 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov, vendar večinoma hidroelektrarn.