Zeleni Obama?

Republikanci tokrat napadajo predsednika Baracka Obamo in njegove zelene odločitve. Predsednik je namreč podprl solarne pridobitnike energije in vetrovne elektrarne, za katere pa, kaže, časi niso najbolj rožnati, saj pridobivajo izgube in tonejo.

Neposredno so napadli njegovo podporo podjetja Solyndra, ki pridobiva sončno energijo. Obama jim je leta 2009 namreč obljubil 535 milijonov dolarjev, za katere je jamčil, da s tem ustvarijo tudi 4000 delovnih mest. A ko so septembra lani po dveh letih razglasili stečaj, je morala država oziroma vlada, ki je jamčila za podjetje, ta denar dejansko izplačati bankam. Čeprav je imel predsednik dobre namene, morda ni dovolj dobro prebral drobnega tiska o podjetju.

Foto: Dreamstime

Manjše turbine na strehah lahko napajajo ruralno Indijo

Ko pomislimo na energijo, ki nam jo ponuja veter, po navadi pomislimo na tiste ogromne veternice, vendar pa so za države v razvoju primerne tudi manjše.
Več tisoč vasi po Indiji ni povezanih z električno napeljavo. V teh ruralnih območjih bi lahko že ena manjša veternica ustvarila dovolj energije, da bi ta pokrila osnovne potrebe gospodinjstva (na primer hlajenje in osvetljava). Lokalizirana oziroma porazdeljena energija, ki jo ustvarja veter pa bi lahko celo nadomestila električno napeljavo, ki je drugače dokaj draga, saj po navadi pride z oddaljenih krajev.
Prav takšno vrsto veternic, ki je primerna za posamezen dom pa je začelo razvijati indijsko podjetje Tata Group. Skupina tako načrtuje, da bo lahko na takšen način pripeljala elektriko tudi v oddaljene vasi, ki pa trenutno nimajo elektrike.

V kratkem bodo tako začeli testirati 2kW veternico, ki se jo da namestiti na streho, napajala pa bo razsvetljavo in druge naprave, ki se uporabljajo v gospodinjstvu.

Velika Britanija ne bo dosegla zadanega cilja

Vlada Velike Britanije bo ‘padla na izpitu’ klimatskih sprememb čeprav je zapravila preko 265 milijonov britanskih funtov za veterne farme, te še vedno niso zmožne proizvesti dovolj električne energije.

Leta 2000 si je prejšnja vlada zadala cilj, da bi 10 % elektrike Britanija dobila od obnovljivih virov. Vendar pa poročilo National Audit Office pravi, da ta cilj letos kljub ogromnim investicijam ne bo dosežen.

Podatki za leto 2008 so namreč pokazali, da je država iz obnovljivih virov pridobila le 5.5 %, zato je skoraj nemogoče, da bi v dveh letih pridelala skoraj dvakrat več, kot je prej v osmih letih. Zato so rok za ta cilj prestavili na leto 2020. Morda jim v naslednjih desetih letih le uspe, vendar pa je to zelo dolga doba za majhen napredek.

Okoljevarstvene skupine so seveda malce razočarane nad vlado, saj je le-ta imela ogromno podporo javnosti, vseeno pa je vlada vendarle uspela doseči vsaj en cilj že leta 1990, ko je zmanjšala emisije za 28 %, do leta 2020 pa imajo namen le-te zmanjšati še za 34 %.

Turbine, ki ustvarjajo vrtince

Vertikalna veternica, ki morda spominja na jajčasto tolkalo, bi lahko potencialno podvojila izdatek veternih farm s praznim prostorom med večjimi horizontalnimi turbinami.

Veterne farme namreč zavzamejo ogromno prostora zaradi ogromnih krakov, ki seveda potrebujejo dovolj prostora med seboj, da ne zaletijo. Vendar pa so nekateri inženirji mnenja, da bi lahko ta prazen prostor zapolnili z vertikalnimi turbinami, katere bi namestili med veternice.

Wind Harvest turbine delujejo v skupinah po tri, ali pa še več, da maksimizirajo izdatek energije. Rotacija teh turbin je tako v smeri urinega kazalca, kot tudi v nasprotni, kar povzroči neke vrste vrtinec, ki podvoji hitrost vetra na lokalni ravni.

Poleg tega, pa bi lahko te vertikalne turbine delovale tudi kot neke vrste “varnostni“ sistem za horizontalne veternice – pri večjih hitrostih vetra morajo biti večje veternice ugasnjene, vendar pa lahko te manjše ta čas vseeno proizvajajo energijo in sicer med 25 – 75 kW.

Veternice proizvajajo le petino pričakovane energije

Študije so pokazale da veternice, ki so postavljene v bližini obal proizvedejo manj kot pa 20% njihovega maksimalnega izdatka. Blyth Harbour v Angliji bi naj bila farma veternic, ki proizvede najmanj energije – le 7.9%.

Najboljše veterne turbine pa proizvedejo le 50% predvidevane kakacitete. Strokovnjaki pri tem svarijo, da subvencije zelene energije povročajo neprimerne odločitve, kot na primer veternice postavljene na neprimernih mestih. Veternice bi morali postaviti na vetrovnih mestih, vendar pa so ta najlepša.

Vendar pa je tudi tko, kot večina drugih stvari dvorezni nož, saj Britanija potrebuje zeleno energijo, pa čeprav to pomeni inštalacijo večoh veternic.

Nekateri so mnenja, da so bili projekti v zvezi z veternicami slepi za posledice, ki jih imajo veternice na okolje, ter na samo pomembnost lepote in tišine.

Vlada se je tako odločila, da bo namestila še večje število veternic na obale Velike Britanije v prihodnjih desetih letih. Upamo lahko le, da se nismo res malce preveč prenaglili z idejo samih veternic, ki proizvajajo čisto energijo, saj se lahko na koncu zgodi, da nas bo to udarilo nazaj.

Švedska se usmerja v izkoriščanje veterne energije

Švedski minister za energijo, Maud Olofsson je naznanil, da bo država namestila v roku desetih let 2000 veternic.

Tako bodo dodali letni pridelavi elektrike 10 TWh čiste energije. Država pa prav tako namerava do leta 2020 pridobiti 50 % električne energije iz obnovljivih in čistih virov energije. Da bi ta cilj država dosegla, pa bodo morali dodati še dodatnih 15TWh obnovljive energije iz virov kot je na primer sončna energija … prej omenjenemu že načrtovanemu električnemu omrežju.

Trenutno Švedska že dobiva 20 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov, vendar večinoma hidroelektrarn.

Veterno energijo lahko shranimo kot led

Odličen primer pridobljene energije za shranjevanje veterne energije so turbine na veter. Ideje kot npr. velikanske baterije, stisnjen zrak ter hidro električno shranjevanje energije so bile do sedaj tako rekoč ‘v zraku’, vendar pa je eno podjetje videlo prihodnost v ledu.

IceBank

Podjetje Calmac je iznašlo način kako shranjevati energijo s sistemom im. IceBank, ki uporabi generirano energijo, ki je bila proizvedena ponoči, za delanje ledu. Led pa je nato uporabljen za hlajenje v dnevnem času, ko je poraba energije največja. Podjetje trdi, da se lahko na ta način poraba energije zmanjša za 20-40%. To pa seveda pomeni tudi zmanjšanje emisij, ki bi jih drugače v ozračje spustile elektrarne.

To je vsekakor odličen način izkoristka energije, ki bi drugače ponoči šla v nič. Poleg tega pa sam sistem niti ni tako zapleten, kar je za povprečnega uporabnika dobra novica.