Velika Britanija ima premalo gozdov

Velika Britanija bi morala nasaditi vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjega pol stoletja, da bi lahko bila kos klimatskim spremembam, obvarovala divjino ter očistila zrak.

Clive Anderson, znana televizijska osebnost, je prav tako predsednik organizacije Woodland Trust in trdi, da lahko drevesa zmanjšajo onesnaženost zraka, zmanjšajo toploto v mestih za 3°C ter obenem izboljšajo kvaliteto življenja na sploh.

Zato je tudi pobudnik ideje, da mora Velika Britanija v naslednjih letih podvojiti število dreves, da se bo lahko kosala z evropskim povprečjem. To pa pomeni nasaditev vsaj 20 milijonov dreves vsako leto naslednjih 50 let.

Raziskave iz preteklih let so že pokazale, da imajo drevesa zdravstvene in okoljevarstvene učinke, saj koristijo ljudem, živalim ter seveda okolju na sploh. Ker so drevesa znana po tem, da absorbirajo CO2, pomeni, da lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, korenine dreves pa ponujajo trdo podlago rečni strugi, saj tako veter ne more odpihniti zemlje, kar pa posledično nudi dom večim vrstam živali.

Velika Britanija ne bo dosegla zadanega cilja

Vlada Velike Britanije bo ‘padla na izpitu’ klimatskih sprememb čeprav je zapravila preko 265 milijonov britanskih funtov za veterne farme, te še vedno niso zmožne proizvesti dovolj električne energije.

Leta 2000 si je prejšnja vlada zadala cilj, da bi 10 % elektrike Britanija dobila od obnovljivih virov. Vendar pa poročilo National Audit Office pravi, da ta cilj letos kljub ogromnim investicijam ne bo dosežen.

Podatki za leto 2008 so namreč pokazali, da je država iz obnovljivih virov pridobila le 5.5 %, zato je skoraj nemogoče, da bi v dveh letih pridelala skoraj dvakrat več, kot je prej v osmih letih. Zato so rok za ta cilj prestavili na leto 2020. Morda jim v naslednjih desetih letih le uspe, vendar pa je to zelo dolga doba za majhen napredek.

Okoljevarstvene skupine so seveda malce razočarane nad vlado, saj je le-ta imela ogromno podporo javnosti, vseeno pa je vlada vendarle uspela doseči vsaj en cilj že leta 1990, ko je zmanjšala emisije za 28 %, do leta 2020 pa imajo namen le-te zmanjšati še za 34 %.

Davek na odpadke

Britanska vlada je razkrila nove ukrepe, s katerim želi nagraditi in hkrati kaznovati prebivalce.

Načrt temelji na tem, da bodo preračunali koliko odpadkov določeno gospodinjstvo ‘pridela’ in jih na koncu obdavčili. Družine bodo tako nagrajene za recikliranje in na nek način kaznovane za preveliko količino odpadkov.

Odpadki so namreč eden izmed večjih problemov, s katerimi se danes soočamo, saj bo naš planet kaj kmalu prepoln smeti in raznovrstnih opadkov. Takšen zakon je dokaj koristen in uporaben, saj bodo tako gospodinjstva primorana k temu, da ne bodo prekomerno nakupovala in posledično metala stran odvečne ali nepotrebne izdelke.

Britanska gospodinjstva bodo na takšen način pridobivala pozitivne točke, če bo odpadkov manj kot bo predpisana meja, ali ravno obratno, če bo odpadkov preveč, bodo za to takšna gospodinjstva dodatno obdavčena.

S tem zakonom želijo preoblikovati dvojo državo v eno izmed bolj zelenih ekonomij v Evropi.

Ali bo ribičem zmanjkalo rib?

Britanska ribiška flota mora danes delati kar sedemnajstkrat več, kot leta 1880, da ulovi enako količino rib.

Raziskovalci z univerze v Yorku so pregledali podatke Britanske vlade iz preteklosti, da bi lahko analizirali zalogo rib od leta 1889 do danes. Odkrili so, da je populacija rib dosegla višek leta 1937, saj jih je bilo takrat kar 14-krat več kot danes.

Strokovnjaki so začudeni nad dejstvom, da današnja tehnologija nič kaj ne pripomore k boljšemu ulovu in da je bil pred več kot 100 leti ulov veliko boljši kot  je danes.

V poročilu so tako pregledali neuporabljene informacije o ulovih mrež iz leta 1889 za področje Anglije in Wales-a. Pred tem so študije pregledovale le za največ 40 let nazaj in še to le za določene vrste rib, zato tako natančnih podatkov še ni bilo.

Sodeč po raziskavi se je iztovarjanje na enoto moči ribolova ali LPUP zmanjšala za kar 84 % v preteklih 118 letih. Skozi stoletje intenzivnega mrežnega ribolova je populacija rib kot so morski jezik, romb, vahnja in morska plošča, drastično upadla.

Bistveno pri tem pa je, da vlada prepozna te spremembe in z njimi tudi pravilno ravna. Tako so uvedli reformo ‘Common Fisheries Policy’, ki daje priložnost za vzpostavitev zaščitnega območja za ribe, kjer ribolov ne bi bil dovoljen, da bi se lahko populacija rib zopet začela dvigati.

Strokovnjaki so na podlagi pridobljenih podatkov zaključili, da je dejansko stanje veliko slabše od najbolj pesimističnega mnenja, ki trenutno kroži glede tega problema. Podlaga za takšno trditev pa je ta, da študije o Evropskih zalogah rib zavzemajo le 20 do 40 let stare podatke, ki seveda ne kažejo celotne slike.

Kitajska z novimi hitrimi vlaki tudi v Evropo

Hitri vlaki, ki prihajajo s Kitajske so verjetno nekaj, k čemur stremi skoraj vsaka država, ki vlaga v železnice. Vendar pa se Kitajci ne nameravajo ustaviti le pri najhitrejšem vlaku na svetu.

Trenutno načrtujejo projekt, pri katerem nameravajo povezati njihove železnice s 17 drugmi državami v Aziji ter Vzhodni Evropi.

Ta masiven projekt naj bi končali v roku 10 let, sistem pa bi naj vključeval tudi tri večje linije, ki bi povezovale kontinente pri največji hitrosti 322 kilometrov na uro. Ena izmed teh linij bo povezovala London z Pekingom. Tako bodo potniki to relacijo prepotovali v slabih dveh dneh. Druga linija bo povezovala Vietnam, Tajsko, Burmo ter Malezijo. Tretja pa bo speljana od Nemčije pa do Rusije skozi Sibirijo in nazaj do Kitajske.

S tem projektom bodo v zmanjšali število letov, ki so veliko bolj potrošni ter dragi, kot pa potovanje z vlakom, zato ideja s tega vidika odlična, prav tako pa bo pripomogla pri zmanjševanju emisij. Financiranje in načrtovanje projekta bo prevzela Kitajska, vendar bodo dobili sredstva tudi od vseh sedemnajstih držav.