Predavanje o vegetarijanstvu in veganstvu

V četrtek, 8. decembra ob 18. uri, bomo izvedli še zadnje predavanje iz cikla šestih izobraževalnih srečanj v Knjižnici Otona Župančiča. Tokrat bomo besedo prepustili mag. Marku Čenčurju, ki bo spregovoril o veganstvu in vegetarijanstvu.

Do sedaj smo na predavanjih govorili o delu društev za zaščito živali ter dolžnostih, povezanih z zaščito živali, ki jih ima čisto vsak izmed nas. Spregovorili smo o testiranjih na živalih, življenju in bedi živali v ujetništvu, živalskih vrtovih, cirkusih, trgovini z divjimi in eksotičnimi živalmi ter vam predstavili delovanje zavetišč za zapuščene živali. Tokrat bomo pozornost usmerili na končno postajo, ki vsak dan doleti na milijone živali – vaš krožnik.

Odprli bomo temo, ki na področju zaščite živali zaseda zelo pomembno mesto. Mag. Čenčur vam bo skušal pojasniti, kaj za življenje in zdravje človeka, živali in okolja pomenita vegetarijanstvo in veganstvo in kako v množici različnih ali celo nasprotujočih si informacij o načinu prehrane in življenjskem slogu izluščiti prave. Na predavanju se bomo dotaknili najpogostejših mitov in trditev o različnih načinih prehranjevanja in s pomočjo znanstvenih dognanj ugotavljali njihovo (ne)resničnost.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili v čim večjem številu, hkrati pa s svojimi vprašanji in mnenjem poskrbeli za argumentirano in plodno razpravo.

V času pred in po predavanju vas bomo pričakali tudi z informativno-prodajno stojnico, kjer boste z nakupom naših izdelkov iz spletne trgovine Nakupi iz srca po znižanih cenah prispevali za delovanje našega društva.

Vljudno vabljeni!
Društvo za zaščito živali Ljubljana

Presna pica

Tudi pico lahko pripravimo na presen način. Presna pica je okusna in zdrava, seveda pa je najbolje, da jo obložimo z ekološko pridelano zelenjavo in začimbami.

• 2 skodelici zmletega lanenega semena
• 3 stebla sesekljane stebelne zelene
• 2 srednje velika paradižnika
• 1 skodelica vode
• 1 večja, sesekljana čebula
• 1 žlica soli

V mešalniku zmešamo vse sestavine, razen lanenega semena. Zmleto laneno seme ročno vmešamo v zmes iz mešalnika. Zmes razmažemo po dehidrirni plasti dehidratorja. Narežemo na želene kose. Dehidriramo, dokler ni suho. Pazimo, da ne postane hrustljavo. Na presno testo za pico se podajo sušeni paradižniki, bazilika, gobe, olive in sesekljan peteršilj. Okusen premaz za presno pico je namaz iz žlice posušene čebule, česna, dveh žlic prehranskega kvasa in žlice misa.

Ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj?

Na tiskovni konferenci Društva za osvoboditev živali in njihove pravice sta sodelovala mag. Marko Čenčur, strokovnjak za prehrano in Vlado Began, univ. dipl. prav., tudi varuh pravic živali pri društvu. Tema tiskovne konference je bila Ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj? Gre za odgovor na tiskovno konferenco Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) iz Ljubljane, ki je bila dne 11.8.2011 in na kateri so pediatri iz tega zavoda, ob smrti desetmesečnega otroka, katerega starši naj bi bili vegani, trdili, da je veganska prehrana za otroke škodljiva in celo prepovedana.

Mag. Marko Čenčur je povedal, da smo v zadnjem času smo priča dokaj militantni propagandni akciji s strani slovenskega zdravstva in medijev, usmerjeni proti veganstvu otrok, ki ga je sprožila tiskovna konferenca UKC na temo prehrane otrok. Razlog za to je smrt otroka, ki sploh ni umrl zaradi veganstva. Povod za gonjo je bilo že dejstvo, da je bil hranjen vegansko. Slovenska “stroka” je izrabila tragično priložnost in v javnosti začela širiti dejstva o “tvegani veganski prehrani”, hkrati pa zanikala (ali vsaj pometla pod tepih) vsa možna tveganje vsejede prehrane in s tem pustila v javnosti povsem napačno, a hkrati izredno škodljivo sporočilo: dokler vaš otrok je salame in hamburgerje ni potrebno pretirano skrbeti za prehrano, tvegali naj bi le “vegani”.

Zato bi bilo zanimivo videti, v koliko primerih, ko so otroci umrli zaradi vsejede prehrane (recimo zaradi salmonele ali E-coli, ki jo dobijo v napačno pripravljenem mesu ali jajcih), so zdravniki UKC organizirali tiskovne konference o nevarnostih vsejede prehrane ter sprožili podobno propagandno akcijo? Pristranskost in osebna agenda posameznikov, katere mediji slovenski javnosti vztrajno predstavljajo kot “vrhunske strokovnjake za prehrano otrok” je iz tega več kot očitna.

Tako kot vsejedo prehrano za otroke je tudi vegansko prehrano potrebno pravilno načrtovati. Kar je najbolj tragično je to, da od odgovornih oseb dnevno prejemamo nešteto informacij o tem, kako pravilno sestaviti vsejedi obrok (kar je relativno težko in dokaj nevarno ob poplavi raznih salam, paštet, klobas in podobnih, za otroka izredno škodljivih in nevarnih živil), medtem ko odgovorni v primeru veganske prehrane, teh informacij nočejo nuditi. Namesto tega so veganski starši deležni očitkov in svaril, skoraj brez izjeme  pa tudi relativno agresivno siljenje v “normalen”, torej vsejedi način prehranjevanja. Takšno ravnanje s strani slovenske “stroke”, kateremu smo bili priča tudi na tiskovni konferenci UKC, je izredno neodgovorno in tudi nevarno. Po eni strani ne nudijo pomoči (ki pa jo seveda nudijo vsem ostalim) skupini ljudi, ki se prehranjuje drugače, po drugi strani pa možnosti napak poudarjajo izključno samo pri enem tipu prehrane, ne pa pri vseh ostalih. Tak pristop daje lažen in izredno nevaren občutek, da vsejedo prehranjevanje ni (ali pa je manj) tvegano. Resnica pa je povsem drugje, namreč vegansko prehrano otrok je relativno enostavno pripraviti, naravnost katastrofalno zdravstveno stanje vsejedih otrok na zahodu pa nam pokaže, da je veliko težje pripraviti uravnoteženen in zdrav vsejedi jedilnik. Zato je tako ravnanje slovenske “stroke” izredno škodljivo.

Zaskrbljujoče je tudi, ker so se slovenski zdravniki predstavljali javnosti kot edini glasniki stroke. Zakaj zaskrbljujoče? Ker je mednarodna prehranska stroka že pred desetletji presodila prav nasprotno, kot trdi naša lokalna, slovenska “stroka”: da je veganska prehrana lahko povsem ustrezna tudi za dojenčke in otroke. Največje prehranske organizacije v svetu (ameriška prehranska organizacija, ki sama šteje preko 70.000 članov, zdravnikov, pediatrov in strokovnjakov za prehrano), kanadska, britanska, poleg njih pa lepo stevilo največjih pediatričnih združenj v svetu namreč vsi po vrsti trdijo, da je vegetarijanska in tudi veganska prehrana lahko povsem ustrezna za dojenčke in otroke. Svoja stališča temeljijo na stotinah znanstvenih raziskav, zato debate ali je taka prehrana primerna za otroke ali ne, NI potrebna. Relevantna stroka je to na osnovi znanstvenih dokazov že davno presodila.

Izredno moteče pa ni samo dejstvo, da so se slovenski posamezniki, ki krojijo slovensko prehransko politiko, odločili nasprotovati največjim in najuglednejšim strokovnim prehranskim organizacijam in pediatričnim združenjem, ampak tudi način, kako to počnejo. Poiskali so enega redkih pediatričnih združenj, ki v svojih stališčih odsvetuje vegansko prehrano, povzdignili njihovo mnenje v “vse-evropsko” ter ga promovirali in v Sloveniji zavajajoče predstavljali kot “stališče evropske stroke”, v nekaterih primerih celo kot stališče “svetovne stroke”. Nekateri posamezniki so šli celo tako daleč, da so omenjeno odsvetovanje prevedli kar v “prepoved” veganstva za otroke. Ob tem pa so seveda pozabili povedati:
1.    mnenje, katerega zdravniki promovirajo v Sloveniji, direktno nasprotuje mnenju velike večine bistveno večjih in uglednejših mednarodnih prehranskih organizacij in pediatričnih združenj v svetu, torej dejsnsko nasprotuje mednarodni stroki.
2.    mnenje o veganstvu otrok, katerega zdravniki promovirajo v Sloveniji, ne temelji na NITI ENI SAMI znanstveni raziskavi, ki bi študirala vegansko prehrano otrok. Torej promovirajo mnenje o veganstvu otrok, ki ni znanstveno utemeljeno. Na drugi strani, mnenje največjih in najuglednejših prehranskih in pediatričnih združenj v svetu, ki mnenju slovenskih zdravnikov nasprotuje, temelji na stotinah znanstvenih raziskav.

Zelo problematično je tudi dejstvo, da so taisti posamezniki to, mednarodni stroki nasprotujoče in znanstveno nepodprto stališče, vnesli v prehranske smernice Slovenije.

Vlado Began je dejal, da sklepa razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo (RSK) iz 2008 in 2010, ta pa je najvišji strokovni organ na področju zdravja otrok, ne govorita o tem, da bi bila veganska prehrana sama po sebi škodljiva ali prepovedana. Govorita predvsem o tem, da je za otroke najbolj zdrava starosti primerna mešana prehrana. Izrecno o veganski prehrani ni govora. Iz stališča RSK iz 2008, da je za populacijo otrok najbolj zdrava pravilno sestavljena in starosti primerna mešana prehrana, izhaja, da sta tudi vegetarijanska in veganska prehrana zdravi, čeprav to v sklepu ni izrecno omenjeno, izhaja pa logično iz njega. Tako je mogoče iz tega zaključiti, ob upoštevanju stališča dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada), da je veganska prehrana, tudi za otroke in dojenčke, zdrava in otrokom, vključno dojenčkom, omogoča vsa hranila za njihov normalni razvoj. Če najvišji strokovni organ za zdravje otrok ni prepovedal veganske prehrane za otroke, niti je ni opredelil za škodljivo in zdravju nevarno, zakaj to potem delajo pediatri UKC? To je še bolj nerazumljivo in čudno, ker tudi njih v strokovnem smislu zavezujejo sklepi RSK za pediatrijo?

Zanimivo je tudi to, da Ministrstvo za zdravje, po lastnih navedbah, ne razpolaga z dokumenti v zvezi s škodljivostjo vegetarijanske oz. veganske prehrane, kar je logično, saj jih ni, po drugi strani pa je to dokaz, da vegetarijanska in veganska prehrana nista škodljivi oz. zdravju nevarni. Kajti če bi vegetarijanska in veganska prehrana res bili škodljivi sami po sebi, bi ministrstvo o tem moralo imeti raziskave, saj je dolžno spremljati stanje na svojem področju.

Pediatri pravijo, da morajo otroci že pri starosti pol leta začeti uživati meso. Pediatri tako želijo  vegane spreminjati v mesojedce. Zakaj hočejo pediatri, da začne otrok tako zgodaj uživati meso? Mogoče zato, ker se takrat že začne oblikovati okus pri otrocih. Če otrok začne zgodaj uživati meso, se nanj navadi in si izoblikuje okus po njem. Zato bo kasneje po vsej verjetnosti  zahteval oz. želel meso.

V svojem sklepu iz leta 2010 RSK za pediatrijo navaja, da „strokovne raziskave ne kažejo, da bi mešani jedilniki, pripravljeni po načelih zdravega prehranjevanja pomenili tveganje za zdrav otrokov razvoj.“ Ali temu res tako? Množica strokovnih raziskav kaže na veliko rizičnost mesa in drugih živil živalskega porekla. Ta živila so rizični faktor za mnoge vrste raka, diabetes, srčno-žilne bolezni, demenco, razna vnetja, osteoporozo, škoduje inteligenci … Če to velja za odrasle, to velja še toliko bolj za otroke, kajti njihovo telo je v razvoju in zato bolj ranljivo. Namesto da bi se imunski sistem krepil, se izčrpava v borbi z mesom, saj ena izmed raziskav dokazuje, da imunski sistem smatra meso kot tujek in se brani pred njim. Čeprav je bila ta raziskava narejena na rdečem mesu, ni videti razloga, da pri drugih vrstah mesa ne bi bilo podobno. Kaj naredijo živila živalskega porekla v nežnem otrokovem telesu, si ni mogoče predstavljati, vidno pa bo kasneje, ko se bo rizičnost mesa, mleka … spremenila v bolezen, mogoče v raka, demenco, srčno-žilne bolezni … Iz zgornjega je mogoče zaključiti, da mešana prehrana, tudi če je primerna, ni zdrava, temveč pomeni velik riziko za bolezen. Z uživanjem se rizičnost spremeni v bolezen.

Jasno je, da je veganska prehrana najbolj zdrava, saj ne obstajajo študije, ki bi dokazovale škodljivost te prehrane, kar seveda ne velja za mešano prehrano, kjer je množica študij o njeni škodljivosti, kot že navedeno.

Veganska prehrana v celoti zadosti dolžnosti prebivalcev Slovenije iz 2. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je navedeno, da mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, saj je zdrava. Tega ni mogoče trditi za mešano prehrano, ki je dokazano rizična in vzrok za mnoge bolezni. Po slovenski ustavi, zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter konvenciji o otrokovih pravicah je korist otrok glavno vodilo pri vzgoji in izobraževanju. Ali je v korist otrok, da uživajo meso, če je ta rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni? Ali ni v korist otrok, da uživajo vegansko prehrano, za katero ni dokazov, da bi bila škodljiva?

Slovenski zvezdniki in okoljevarstvo

Tudi naše zvezde se vse bolj aktivno ukvarjajo z okoljevarstvom in ga promovirajo na različne načine. Nekateri se odločajo za vegetarijanski ali veganski življenski stil, nekateri zagovarjajo ločevanje odpadkov, drugi se borijo za pravice živali …

Ena najbolj znanih okoljevarstvenih aktivistk je pevka Jadranka Juras. Še posebej aktivna je kot borka za pravice živalim. Tudi igralka Nataša Tič Ralijan je znana po tem, da se trudi do okolja obnašati kar se da prijazno. Bolj kot na navduševanje javnosti za okoljevarstvo se osredotoča na to, da so njena lastna dejanja v skladu z okoljevarstveno etiko. S svojim zgledom, pa tudi z besedami, skuša popularnost okoljevarstva okrepiti voditeljica Nina Osenar. Kolekcija čevljev No Skin, ki jo je oblikovala za podjetje Peko, je narejena iz neživalskih materialov. Vse tri naštete so tudi vegetarijanke, s čimer pripomorejo k zmanjšanju emisij CO2. Gojenje živine za zakol ima pri onesnaževanju okolja namreč pomembno vlogo.

Foto: POP TV

Križarska vojna zoper vegane?

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, po poročanju medijev je bil podhranjen, njegovi starši pa so vegani. V zvezi s tem dogodkom je UKC organiziral tiskovno konferenco o priporočenih smernicah o prehrani otrok. Ker je bilo na tiskovni konferenci slišati, da krivde za otrokovo smrt nihče ne pripisuje načinu prehrane, se postavi vprašanje, zakaj je bila potem tiskovna konferenca namenjena načinu prehrane otrok? Zakaj je bilo na tiskovni konferenci govora v glavnem samo o vegetarijanstvu oz. veganstvu, če vzrok smrti otroka ni način prehrane? Očitno je medicinska stroka na ta način, torej posredno, želela javnosti sporočiti, kaj je po njenem pravi vzrok smrti.

Če je bil otrok podhranjen, temu ne more biti kriva vegetarijanska ali veganska prehrana, temveč to, da mu starši niso dali dovolj hrane ali pa da je bil bolan in ga starši niso peljali k zdravniku. Nerazumljivo tudi je, da uradna medicinska stroka krivi vegansko prehrano za smrt dojenčka, če še ni znan vzrok smrti. Namesto da bi počakala na uradne rezultate o vzroku smrti, je ta dogodek izkoristila za napad na vegetarijanstvo oz. veganstvo. Ali ne gre za neetično dejanje? Ali ni to napad tudi na trgovine, ki prodajajo vegansko prehrano in povzročanje poslovne škode?  Nerazumljivo je še, da predstojnik nekega oddelka UKC na tiskovni konferenci pravi, da pri veganstvu ni mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, zato je ta način prehrane škodljiv in zdravju nevaren, še posebej pri otrocih (Delo, 12.8.2011), ker to preprosto ne drži.

To dokazujejo tudi stališča nekaterih dietetičnih organizacij na svetu. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. In še: Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa.

Veliko število strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je veganska prehrana škodljiva. Zdrava hrana v bistvu prepovedana, tista, ki pa je škodljiva, to je mešana (z mesom in drugimi živili živalskega izvora), pa se priporoča, čeprav je za živila živalskega porekla dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni kot so rak, srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza … V čigavo korist deluje slovenska uradna prehranska stroka: v korist zdravja ali bolezni? Dokazano je tudi, da je masovna živinoreja, od koder izvirajo živila živalskega porekla, okoljsko in podnebno zelo škodljiva. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … uničujejo okolje, živinoreja pa ima tudi v podnebnih spremembah zelo velik delež, saj emitira v ozračje zelo velike količine  škodljivih toplogrednih plinov. To podpira uradna medicinska stroka, ko je proti veganstvu.

Koliko otrok je umrlo zaradi sepse, so pa bili mesojedci? Vsak četrti otrok, ki umre, umre zaradi sepse. Koliko med njimi je mesojedcev? Velika večina?

Za Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali

Veganstvo in vegetarijanstvo

Dva pojma, ki marsikomu povzročata preglavice. Številni ljudje ne ločijo razlike med veganstvom in vegetarijanstvom – prepričani so, da gre za pojma, ki pomenita isto.

Veganstvo

Če se sprva malo bolj osredotočimo na veganstvo, ki je zagotovo bolj nepoznan pojem, kakor vegetarijanstvo. Veganstvo ni navada ampak način življenja nekaterih ljudi. Nekateri ga označujejo tudi kot brezpogojno ljubezen do živali, ljudi, narave, okolja in konec koncev tudi do samega sebe. Vegani v svoji prehrani, oblačilih in drugod ne uporabljajo nobenega dela živali ali živalskega proizvoda. Tako njihova prehrana ne vsebuje rib,  morskih plodov, mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Poleg tega pa vegani ne uživajo niti medu ali vitaminov, ki jih prodajajo v želatinskih kapsulah s stearinsko kislino. Zakaj? Stearinska kislina se pridobiva v klavnicah in zato takšen odpor.

Z oblačili je tako, da izbirajo samo takšne kose oblačila, kjer škode ni utrpela nobena žival. Tako vegani ne osijo svile ali umetne svile, volne, krznja, perja, usnja, koral in podobno. Tudi pri kozmetiki so pazljivi na njeno poreklo in način pridobivanja – uporabljajo namreč samo kozmetiko, ki je naravno pridobljena in katera ni bila preizkušana na živalih in ne vsebuje živalskih sestavin. Večina veganov je usmerjena k domači, ekološki pridelavi hrane, med katero prevladuje sadje in zelenjava. Vendar tudi zelenjava ni vsa ustrezna – skrajni vegani se namreč izogibajo uživanju krompirja, paprike, paradižnika in jajčevcev . Med prepovedanimi živili so tudi alkohol (nekatere vrste), cigarete, kofein in umetna sladila.

Mnogi se ob vsem tem sprašujejo ali je veganstvo dejansko zdrav način življenja ali pa gre za nekakšen trend. Nekateri trdijo celo, da je veganstvo prispodoba za »zajčjo prehrano«, kar nikakor ne drži. Pravilna oblika veganstva posamezniku nudi več, kot si sploh lahko zamislite. Veganska prehrana temelji na žitih, sadju in zelejavi. Od vegetrijanstva se veganstvo razlikuje po tem, da je hrana izključno rastlinskega izvora.

Zakaj se ljudje odločajo za veganstvo?

Razlogov za takšno odločitev je več. Vsak posameznik ima svoje razloge za kaj se je odločit za tovrsten način življenja. Med pogostejšimi razlogi se pojavljajo: etika življenja živali, zaščita naravnega okolja, bolj zdrav način življenja in duhovnost.  Veganska prehrana in način življenja preprečujeta masovno vzgojo in posledično ubijanje živali na živalskih farmah.  Z ekološkega vidika pa naj bi mesna industrija sodelovala v onesnaževanju zraka, vode in zemlje in zato veliko pripomogla k izkoriščanju in krčenju velikih zemljišč ter gozdov, namenjenih za rast rastlinskih kultur in hkrati življenjski prostor številnih živali. V kolikor je hrana vegana dobro organizirana, dobi posameznik vse potrebne hranljive snovi. V primeru slabe organiziranosti pa pogosto pride do pomanjkanja joda, kalcija, železa, maščobnih kislin omega 3, vitamina D in B12.

Vse več žensk je med nosečnostjo primorano opustiti svoj življenjski stil – veganstvo. Zakaj? Zato, ker je hrana na splošno manj nasičena z maščobami in nosečnice tako težje pridobivajo na teži, kar je lahko nevarno za plod. V kolikor se to zgodi tudi vam, vam strokovnjaki na tem področju priporočajo uživanje živil z večjo vsebnostjo maščob in manj vlaknin.

Vegetarijanstvo

Tudi vegetarijanstvo ni navada ampak način življenja posameznika, kjer človek ne je mesa in se izogiba tudi ostalim živalskim proizvodom – med drugim nošenju krzna, svile, usnja. Vegetarijanci se ločijo glede na življenjski slog, izbor hrane in svevne nazora. Vzroki, zakaj se nekdo odloči za vegetarijanstvo, pa so lahko popolnoma različni. Lahko gre za etični, zdravstveni, ekonomski, filozofski ali verski vzrok.

V preteklosti so ljudje postali vegetarijanci predvsem zaradi verskih razlogov, danes pa se za to obliko življenja odločajo predvsem zaradi različnih bolezni, povezanih z mesno prehrano, zaradi neodgovornega načina ravnanja z živalmi, zaradi vse večjo obremenjenostjo okolja in zaradi bolj zdravega načina življenja. Vegetarijanske diete v splošnem vsebujejo veliko količino oreščkov, stročnic, žitaric, sadja, zelenjave. Te diete so bogate z ogljikovimi hidrati, vlakninami, folno kislino, maščobnimi kislinami, magnezijem ter vitaminoma C in E. Dokaj nizka pa je vrednost beljakovin. Res je, da je prehrana večinoma stvar navade a le redko kdo se odloča kaj bo jedel. Večina ljudi je tisto, kar skuhajo tete, babice, mame ali pa kar jim postrežejo v restavracijah. Navade je dokaj težko spremeniti, saj se organizem navadi na določene okuse, kateri mu sčasoma pričnejo manjkati.

Vegetarijanci lahko tako kot vegani, ob organizirani prehrani, v telo prejmejo vse potrebne hranljive snovi. Kako izgleda zdravo vegetarijanstvo:

• Izbira zdrave, okusne in ekološke prehrane naj bo zavestna.
• Stare navade velja postopoma spremeniti – ne naredite preobrata v samo enem dnevu!
• Vsakdanji jedilnik popestrite in obogatite.
• Raziskujte nove okuse, naučite se novih kuharskih veščin.
• Bodite strpni, razumevajoči in spoštujte drugačnost.

Marsikateri ljudje imajo do vegetarijancev ali veganov določene predsodke in jih na nek način obsojajo. Prepričani so namreč, da gre za neko preseravanje, če se lahko tako izrazimo. Pri tem naredijo veliko krivico tistim, ki imajo tehtne razloge zakaj so se odločili za drugačen način življenja. Na takšen odnos vplivajo predvsem tisti ljudje, ki se dejansko za spremembo v življenju odločijo samo zato, ker so siti nekih ustaljenih smernic in se jim nekaj novega zdi sila zanimivo in privlačno. Vendar pa so se razmere v zadnjih nekaj letih močno spremenile na bolje. Zdaj se več ne dogaja toliko, da ljudje vegetarijance obsojajo in venomer sprašujejo zakaj ne meso? Kje dobiš vse potrebne beljakovine, ipd. Pri tem je zanimivo dejstvo, da so dejansko poučeni o vseh možnih tveganjih v povezavi z vegetarijansko prehrano, a kljub temu skoraj nič ne vedo o tveganjih z mesno prehrano.

Pravijo, da si pravi vegetarijanec ali vegan po srcu in to vsekakor drži! Omenjena načina življenja sta vse prej kot lahka, zato je resnično potrebno zavedanje o tem, zakaj se odločiti za takpen način življenja. Sicer pa te ljudje nam niso popolnoma nič različni, različne so le njihove življenjske navade. Je to kaj slabega? Nikakor, ne!

Vegetarijanci imajo boljši seks!

Poglejte si provokativni video oglas organizacije PETA za promocijo vegetarijanstva in lepšega odnosa do živali, ki so ga  Super Bowl in televizijska postaja NBC na žalost zavrnili.

Natalie Portman: Veganka in vegetarijanka?

Natalie Portman, ki je pred nedavnim prejela zlati globus za najboljšo igralko v filmu Black Swan, se ne more odločiti, ali je veganka ali vegetarijanka.

Kot kaže, ji ne uspeva upoštevati strogih veganskih pravil, tako da si včasih privošči tudi kak vegetarijanski obrok, vendar pravi, da se to zgodi le v restavraciji, doma pa je čisto prava veganka.

Kot vsi ljudje, ima tudi ona rada dobro hrano in tudi njej včasih zadiši kakšna dobra jed, ki se ji ne more upreti, vendar še vedno ostaja pri brezmesnih jedeh.

Naprej »