Recept: Tofu Lazanja

Poznamo kar nekaj različnih vrst lazanj, tokrat pa je tukaj recept za tofu lazanjo, jed, ki bo razvajala vaše borbončice.

Za pripravo tofu lazanje potrebujemo:

• 1/2 paketa testenin za lazanjo (prib. 350g)
• 350g razdrobljenega tofuja
• 2 jajci
• 1/4 čajne žličke soli
• 1/4 čajne žličke črnega popra
• 1/4 čajne žličke naribanega muškatnega oreščka
• 2 žlici mleka
• 1 skodelico omake za testenine (ali omake po želji)
• 1 žlica posušenega peteršilja
• 2 skodelici narezane mocarele
• 1/2 skodelice naribanega parmezana

Navodila za pripravo:

1. Segrejte pečico na 175 stopinj celzija
2. V pečico postavite lonec z rahlo soljeno vodo, nato dodajte lazanjo in jo pustite v pečici 8 do 10 minut, da se zmehča.
3. V srednji posodi zmešajte tofu, jajca, sol, poper, muškatni orešček, mleko, omako (za nadev lahko uporabite tudi špinačo v kombinaciji s tofujem), peteršilj in 1 skodelico mocarele. Porazdelite plast mešanice na dno posode v kateri boste pekli ali jo porazdelite v več manjših posod.
4. Dodajajte plasti testenin in na vsako plast dodajte mešanico nadeva, vrhnja plast pa naj bo mešanica, ki jo posujete z ostankom mocarele in parmezanom.
5. Postavite lazanjo v pečico in jo pecite od 25 do 35 minut

Recept: Korenčkovi kroketi

Korenčkovi kroketi so zdrava zelenjavna jed, ki jo lahko naredimo, ko imamo brezmesne dneve.

Sestavine (za 3 osebe):
300 korenja
100 g moke
50 g čičerkine moke
1/2 žličke zmletega koriandra
1/2 žličke zmletih kardamomovih semen
1 žlička soli
1/4 žličke popra ali kajenskega popra
1/4 žličke pecilnega praška
1/2 žlice peteršilja

Korenje na drobno naribamo, po potrebi odcedimo tekočino in jo prihranimo. Korenju dodamo moko in začimbe ter dobro premešamo. Če je zmes presuha, dodamo korenčkov sok ali vodo do take gostote, da lahko oblikujemo čvrste kroglice. Te ocvremo v olju na zmernem ognju, saj se drugače na površini zapečejo, znotraj pa so še surove. Odcedimo jih in ponudimo kot dodatek k sočni zelenjavni jedi.

Še več receptov lahko najdete na spletni strani utrinek.si

Bio vrt

Vse več ljudi se odloča za domačo pridelavo zelenjave zaradi vse preveč umetno pridelane in gensko spremenjene hrane. Velik del teh ljudi pa se usmerja ravno v bio vrtnarjenje.

Res je, da bi vsakogar izmed nas ujezilo, če bi videli, da mu je vrtnine pojedel kakšen od zajedalcev, vendar pa je od vsakega posameznika odvisno, ali se bo takšnih zajedalcev znebil na naravi prijazen način ali uporabil katero od škodljivih kemikalij. Bio vrtnarjenje je seveda okolju neškodljivo, zato smo lahko prepričani, da zelenjava, ki jo užijemo ne vsebuje toksinov, kemikalij, …

Torej, kako do svojega bio vrta? Preprosto! Pripravili smo vam nekaj začetnih nasvetov:

1. Skrbno pripravite vse potrebščine (semena, lopate, grablje, posode, …)
2. Veliko je odvisno od dobre zemlje, zato se skoparite z njo!
3. Držite se navodil napisanih na vrečki! Ponavadi se na vsaki vrečki s semeni nahaja koledarček, ki vam sporoča, kdaj je potrebno katero rastlino posaditi in kje jo je dobro posaditi. Pazite tudi, kje kupite semena in kakšnega porekla so.
4. Pripravite zemljo in jo pomešajte jo s kompostom, ki ste pripravili že predčasno.
5. Sedaj je čas, da posadite semena, vendar pa morate biti pozorni, da ta semena obvarujete pred zmrzaljo, nevihtami in polži. Dobro je tudi, da v vrt nasadite materino dušico ter namesto insekticidov uporabljate vodo, v kateri ste namočili koprive.
6. Ne pozabite pleti plevela! Ko pulite neželjene rastline iz zemlje poskrbite, da ste izpulili tudi korenine, saj se tako plevel ne bo ponovno zarastel.
7. Opazujte vrt – redno pregledujte vrt, ali opazite kakšne bolezni, zajedalce itd. In ukrepajte takrat, ko še lahko in ne, ko je že prepozno.
8. Ne zadajte si prevelike naloge! Velikost vrta naj ne presega vaših lastnih sposobnosti – kasneje lahko še vedno vrt povečate. Prav tako pa morate vedeti, da nekatere rastline poženejo zgodaj, druge pa pozno zato po pameti razporedite te rastline, da boste imeli skozi celo sezono svežo zelenjavo.
9. Nasvet za vrtni insekticid: Vzemite posušene liste sivke, tobaka, rožmarina in mete, jih zmešajte in nekoliko zmečkajte in jih namočite čez noč v vodo. Tekočino uporabite kot sprej proti žuželkam.
10. Reciklirajte! Kompost je prav tako del bio vrtnarjenja in vam bo prišel prav ob koncu sezone, ko bo potrebo pripraviti prst za naslednje leto.
11. Kolobarite! Kolobarjenje pomaga proti škodljivcem in pri obnavljanju zemlje.
12. Izmenjujte si informacije in nasvete z drugimi bio vrtičkarji.

To je le nekaj začetnih napotkov, kako do zdrave in sveže zelenjave, ki ni pridelana na naravi škodljiv način in kako napravite svoj bio vrt. Še vedno pa obstaja malo morje drobnih nasvetov, kako vzdržujemo bio vrt.

Vegetarijanci živijo dlje

Pravljica o mesu kot o kosu življenjske moči se je obdržala stoletja dolgo. Brez mesa bi  grozili simptomi pomanjkanja, je dolgo časa zatrjevala medicina. Danes doživljamo usodne posledice te laži o prehrani.

V nemškem zdravstvu denimo porabijo vsako leto okoli 70 milijard evrov za bolezni, ki so pogojene s prehranjevanjem. Pri tem moramo znaten delež pripisati posledici uživanja mesa. Mnoge obsežne študije so namreč pokazale: jesti meso je nezdravo in pospešuje razvoj številnih bolezni.

Vegetarijanci so v vseh pogledih bolj zdravi

Od druge svetovne vojne opazujemo stalen porast civilizacijskih bolezni – npr. diabetes mellitus, sladkorne bolezni, nato putike, koronarnega obolenja srca, visokega krvnega pritiska – in znanstveniki za prehrano so razmišljali, kaj je vzrok. Vzporedno z naraščanjem civilizacijskih bolezni beležimo v industrijskih deželah hiter porast porabe mesa. Zato so znanstveniki in zdravniki razmišljali, katera oblika prehranjevanja bi bila preventivno najbolj učinkovita proti tem civilizacijskim boleznim. Zaradi tega so se od začetka sedemdesetih let okrepljeno izvajale študije o vegetarijanskem prehranjevanju. Poznamo okoli dvanajst velikih mednarodnih študij, npr. oxfordsko vegetarijansko raziskavo ali študije z adventisti v Kaliforniji, ali študije, ki so se izvajale v Nemčiji, npr. giessenska ali heidelberška vegetarijanska raziskava.

In izsledki so popolnoma jasni. Vegetarijanci živijo dlje, imajo manj civilizacijskih bolezni kot tisti, ki se prehranjujejo mešano. Imajo npr. boljše vrednosti krvnega tlaka in holesterola, manj pogosta sta pri njih putika in visok krvni pritisk, v povprečju so tudi vitkejši od uživalcev mešane hrane. Vegetarijanska prehrana nudi mnoge zdravstvene prednosti, med drugim tudi zato, ker vsebujejo rastline veliko sekundarnih hranilnih snovi, tako imenovane fitokemikale. Za te snovi je dokazano, da so koristne za zdravje, ker redčijo kri, preprečujejo obolelost za rakom, stimulirajo imunski sistem. Torej je na koncu koncev vegetarijanski način prehranjevanja bistveno bolj zdrav način življenja. Danes tudi vemo in je znanstveno nedvoumno dokazano, da meso, klobase in ribe v človekovi prehrani niso potrebni.

Danes bi vsakdo rad bil vitek, zato uživanje mesa lahko le odsvetujemo. Meso vsebuje mnoge nasičene maščobne kisline, ki so v veliki meri krive za nastajanje prekomerne teže. Torej so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v živilih rastlinskega izvora, veliko manj redilne. To je dokazala tudi raziskava na Metabolic Research Instituts v Avstraliji, kjer so vegetarijanci in jedci mesa zaužili enako količino kalorij, pri čemer so se jedci mesa občutno bolj zredili kot vegetarijanci. Prekomerna teža ni samo problem človekovega dobrega počutja, ampak je tudi velik rizičen faktor pri nastajanju različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, kap, pa tudi bolezni kot sta diabetes in rak. Mnoge civilizacijske bolezni, ki jih imamo danes, so povezane s prekomerno težo …

Celoten članek Vegetarijanci živijo dlje in o škandalih povezanih z živili si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.