Veganstvo za začetnike

Popularnost veganskega načina prehranjevanja je vedno večja in je že skoraj prerasla popularnost vegetarijanstva. Z veganskim načinom prehranjevanja ohranjamo čisto okolje, ne izkoriščamo drugih bitij, poleg tega pa še zdravo jemo.

Veganstvo še bolj kot vegetarijanstvo poleg zdravstvene komponente poudarja tudi etično plat prehranjevanja. Vegani se izogibajo prehranjevanju, pitju, nošnji ali kakršni koli drugi uporabi živalskih proizvodov oziroma materialov, prav tako pa ne uporabljajo proizvodov, katerih nastajanje vključuje izkoriščanje živali. Veganski način prehranjevanja iz jedilnika razen mesa izloča tudi jajca, mleko in med.

Kaj jedo vegani?

Jedilnik sestavljajo sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski –, ki imajo vsaka svoje značilnosti. Makrobiotiki (beseda je sestavljanka iz makro – velik, bios – življenje) se naslanjajo na tradicionalno japonsko kuhinjo. Poleg veganskega nabora sestavin makrobiotika vključuje tudi posebnosti pri načinu uživanja hrane. Makrobiotiki hrano jedo počasi in jo vedno temeljito prežvečijo. Uživajo sezonske pridelke in kupujejo lokalno. Nekateri v prehrano vključujejo ribe, večina pa se drži načel veganstva. Presnojedci jedo hrano rastlinskega izvora, pripravljeno brez pretiranega segrevanja. Tudi nekateri presnojedci jedo hrano živalskega izvora, vendar je veliko število presnojedcev hkrati veganov. Ayurvedska dieta v osnovi ni popolnoma veganska, saj vključuje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, jo pa z ustreznimi predelavami uživajo mnogi vegani. Bistvo ayurvedske diete je delitev ljudi na tri različne telesne tipe, vato, kapo in pito, ki imajo vsak svoje prehranske zakonitosti.

Prednosti veganstva

Vegani vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, fitosnovi in antioksidantov kot večina mesojedcev. Veganski način prehranjevanja varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Vegani imajo manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom ter manj verjetno zbolevajo za srčnimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah veganska dieta preprečuje in celo zdravi nekatere vrste raka. Vegani prispevajo k ohranjanju okolja. Največji onesnaževalec okolja namreč niso izpuhi iz avtomobilov ali dimnikov, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drugi proizvod. Po podatkih ZN-a iz leta 2006 globalno gojenje goveda proizvede več toplogrednih plinov kot vse oblike transporta skupaj. Junija 2010 je ZN objavil raziskavo, ki navaja, da se uživanje mesa povečuje v državah v razvoju hkrati z zviševanjem standarda. Študija spodbuja globalni premik proti veganstvu in ga navaja kot nujen korak za zaustavitev globalnega segrevanja.

Je veganstvo zdravo?

V zadnjih mesecih je Slovenijo pretresla smrt dojenčka, katerega starša sta vegana. Dogodek je znova obudil polemike o tem, ali je veganski način prehranjevanja zdrav ali ne. Mnenja stroke so deljena. Mnoge strokovne ustanove so veganski način prehranjevanja potrdile za zdravju koristnega, nekatere vsaj za zdravju nenevarnega, če se za takšen način prehranjevanja odločite v odrasli dobi. Koristi veganskega načina prehranjevanja pri varovanju pred nekaterimi boleznimi potrjujejo tudi največji nasprotniki veganstva. Načeloma težava veganskega načina prehranjevanja ni v tem, da bi ne bilo zdravo, pač pa v dejstvu, da morajo vegani ves čas paziti, da vnašajo v telo vse snovi, ki jih le-to potrebuje. Snovi, katerih vnos morajo še posebej skrbno spremljati, so kalcij, beljakovine, železo …

Kalcij

Ker vegani ne jedo mlečnih izdelkov, je nujno, da najdejo nadomestila za kalcij v rastlinski prehrani. WHO priporoča minimalno od 400 do 500 miligramov kalcija na dan. Kalcij je pomemben za ohranjanje bazičnosti v telesu. Kadar je telo zaradi nezdravega načina prehranjevanja preveč zakisano (npr. ob uživanju mlečnih izdelkov, gaziranih pijač, sladkorja), telo črpa kalcij iz kosti, da bi povrnilo ravnotežje med kislim in bazičnim. Zaužijte vsaj tri porcije veganske hrane, bogate s kalcijem, na dan, izogibajte se gaziranim pijačam in kofeinu, ker jemljejo telesu kalcij. Izbirajte hrano, v kateri je poleg kalcija tudi vitamin D, na primer riž, sojo, pomarančni sok in žitarice. Privoščite si prigrizke iz mandljev in fig, ki so bogati s kalcijem.

Beljakovine, železo

Poleg kalcija je za vegane pomembno, da v telo vnesejo dovolj beljakovin. Delite svojo težo z 0,8 in dobili boste število gramov beljakovin, ki jih vaše telo potrebuje na dan. Povprečen odrasel moški jih potrebuje najmanj 56, povprečna odrasla ženska pa najmanj 46 gramov na dan. Železo, nujno potrebno za nastanek hemoglobina – to je snov, odgovorna za prenos kisika v krvi –, vnašajte posebej pozorno, saj veliko veganov in vegetarijancev trpi za pomanjkanjem železa. Železo rastlinskega izvora se ob prisotnosti vitamina C v telesu absorbira še posebej hitro – kar šestkrat hitreje, kot če v telo ne vnesemo C vitamina. Pozorni bodite tudi na to, da v telo vnesete dovolj vitaminov B kompleksa, ki ga med drugim dobite v soji in sojinih izdelkih, ter na vnos primerne količine cinka in vitamina D.

Kako kuhamo vegansko

Da bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.

Veganski jedilnik

Prehod iz mesnega načina prehranjevanja na veganstvo ne pomeni, da se morate odreči jedem, ki jih imate radi. Številni klasični recepti se (z nekaj ključnimi zamenjavami sestavin) odlično obnesejo tudi na veganskem jedilniku. Jajca lahko na primer nadomestite s tofujem, pri čimer ¼ skodelice zmletega tofuja nadomesti eno jajce. Ob zamenjavi jajc s tofujem je dobro receptu dodati nekaj več pecilnega praška, kot predpisuje originalni recept. Drugo odlično nadomestilo za jajca, kadar so ta v vlogi ‘lepila’, so zmečkane banane. 1/3 skodelice zmečkane banane nadomesti 1 jajce. Če menite, da boste pogrešali okus mesa, se lahko zatečete h gobam ali stročnicam, trgovine pa ponujajo tudi mesna nadomestka seitan in sojin protein TVP. Okus sira boste dobili pri kuhanju s pasto miso. Vegani se namesto k sladkorju (ki ni zdrav) in k medu (ki je živalskega izvora) pri pripravljanju sladic zatekajo k agavinemu nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz datljev, stevii in še nekaterim drugim nadomestkom.

Kako v trgovini?

Da se boste lažje znašli ob številnih izdelkih, ki jih ponujajo trgovine, bo za začetek najbolje, da se zanesete na nekatere preverjene certifikate. Veganske izdelke boste prepoznali po logotipih »certified vegan vegan.org«, »crueltyfreeandvegan« ali podobi skakajočega zajca z dvema zvezdicama. Pri izdelkih, ki certifikata nimajo, bodite pozorni na posamezne sestavine. Odličen seznam sestavin, ki jih vegan sme oziroma ne sme uživati, najdete na spletni strani www.caringconsumer.com. Med sestavinami, ki se jim morate kot vegan zanesljivo izogibati, so albumen (narejen je iz jajc, mleka in živalske krvi), kazein (protein iz kravjega mleka), pepsin, karmin (rdeči pigment, narejen iz zmletih čebel) in methionin (kislina, ki jo dobijo iz jajc ali kravjega mleka), ki so vsi živalskega izvora.

Presna pica

Tudi pico lahko pripravimo na presen način. Presna pica je okusna in zdrava, seveda pa je najbolje, da jo obložimo z ekološko pridelano zelenjavo in začimbami.

• 2 skodelici zmletega lanenega semena
• 3 stebla sesekljane stebelne zelene
• 2 srednje velika paradižnika
• 1 skodelica vode
• 1 večja, sesekljana čebula
• 1 žlica soli

V mešalniku zmešamo vse sestavine, razen lanenega semena. Zmleto laneno seme ročno vmešamo v zmes iz mešalnika. Zmes razmažemo po dehidrirni plasti dehidratorja. Narežemo na želene kose. Dehidriramo, dokler ni suho. Pazimo, da ne postane hrustljavo. Na presno testo za pico se podajo sušeni paradižniki, bazilika, gobe, olive in sesekljan peteršilj. Okusen premaz za presno pico je namaz iz žlice posušene čebule, česna, dveh žlic prehranskega kvasa in žlice misa.

Jurčkovi kaneloni

Jurčkovi kaneloni so odlična alternativa mesnim, še posebej v mesecih, ko lahko v gozdovih naberemo sveže gobe in ostale gozdne sadeže. Torej še eno okusno in poceni kosilo za poletne in jesenske dni.

Za pripravo potrebujemo:

• 30 dag jurčkov
• 3-4 jajca
• 1 debela čebula
• peteršilj
• sol
• poper

Za paniranje: jajca, moka, drobtine

Najprej spečemo tanke palačinke in jih ohladimo. Čebulo sesekljamo in jo popražimo na olju, da rahlo porjavi in nato v posodo dodamo narezane in prevrete jurčke, vse skupaj še dobro popražimo, nazadnje pa posolimo popopramo in potresemo s peteršiljem. S praženimi jurčki nadevamo oz. napolnimo palačinke, jih zvijemo v kanelone, nato jih po dunajsko paniramo ter cvremo v vročem olju. Zraven ponudimo zeleno solato.

Zmanjšanje porabe mesa bo novi trend v letu 2011

Strokovnjaki so opredelili nove trende v prehrani za leto 2011 in na zelo visoko mesto se je uvrstilo zmanjšanje porabe mesa.

Sicer to pomeni slabo stvar za proizvodnjo in ekonomijo, vendar pa je odlično za ljudi in naše zdravje, kar pa je na koncu najbolj pomembno. Zelenjava je bolj zdrava, pa še sami jo lahko gojimo in tako vemo točno, kaj smo pojedli.

Raziskave kažejo, da se ljudje vse bolj zanimajo za brezmesne jedi in kako bi lahko zmanjšali količino mesa na jedilniku. Vse več restavracij tudi že ponuja vegetarijanske menije in jedi, po novem pa naj bi se tovrstna ponudba še povečala.

Kakšni pa so razlogi, da se ljudje odločajo za zmanjševanje količine mesa?

1. Zdravje (75%)
2. Cena (35%)
3. Telesna teža (32%)
4. Vse več odličnih receptov za brezmesne jedi (25%)
5. Vpliv na okolje (19%)

Nekoliko čudno je le, da med petimi najpogostejšimi razlogi ni skrbi za živali ali mučenje živali. Vsekakor pa tudi živali veliko pridobijo v vsakem primeru, tako da smo vseeno lahko zadovoljni, če se bodo stvari res odvile v tej smeri.

Etika vegetarijanstva

Etika je nasploh zelo pereča tema današnjega časa – kako jo opredeliti, kdo je pristojen, da postavi splošno sprejemljiva merila, kakšna je možnost, da se obdrži v svetu, kjer so na prvem mestu dobiček, gospodarska rast in čim večji izkoristek, v glavah ljudi pa skrb za denar, denar, denar …? O prehrani niti ne utegnemo razmišljati; je le nujno opravilo, ki ga odpravimo čim hitreje, celo ob branju, gledanju televizije, hoji ali stoje v restavraciji. Sami presodite, koliko je to naravno (in etično do nas samih) ter ali je res neizogibno.

Pomen pisanja in govorjenja o vegetarijanstvu je ta, da se ljudje odprejo notranjemu glasu telesa, občutkov in seveda vesti, ter naredijo, kakor jim ti glasovi velevajo. Sam sem vsekakor zagovornik izhajanja iz sebe, ne pa iz pritiska okolice – odločite se torej za vegetarijanstvo na podlagi argumentov, ki vas dejansko prepričajo, pri tem pa ohranite (oziroma povečajte) dobro zdravje in počutje. Ukrepi nekaterih skrajnjih organizacij, ki delajo psihični pritisk nad ljudmi ali pa se z nasiljem borijo proti mesni in krzneni industriji ter drugim mučiteljem živali, se mi ne zdijo prava pot. Bolje je s svojim zgledom zdravega in harmoničnega življenja pokazati, kakšno je lahko življenje brez mesa – z neprimerljivo manj bolezni, stresa, živčnosti in nenazadnje stroškov za hrano. Potem lahko o tej temi pišemo in govorimo na podlagi osebne izkušnje ter brez agresivnosti.

Vegetarijanstvo je ozaveščanje o delovanju sveta, našega organizma in drugih bitij, zato ga ponavadi spremlja tudi opuščanje drugih zdravju in okolju škodljivih razvad, kot so kajenje, opijanje in lenarjenje. Brez takega ozaveščanja je vegetarijanstvo le nestalna kaprica. Kakšna korist je od tega, da sem ekološko osveščen in dajem ves papir v reciklažo, po drugi strani pa pri tiskanju ali pisanju razmetavam z njim – na cel A4 list zapišem eno samo telefonsko številko, ki jo kasneje prenesem v notes, potem pa list zmečkam in odvržem; resda na kup za recikliranje, pa vendar – zakaj cel list? Vegetarijanstvo s tovrstnim odnosom je nedosledno.

Pri doslednih vegetarijancih, ki dolgo vztrajajo pri svoji odločitvi, so etični razlogi verjetno med najtehtnejšimi. Sem štejem tudi ekološke razloge, saj je ekologija etičnost, le da v odnosu do okolja, vendar pa o tem raje kdaj drugič. V prvi vrsti pa je tukaj le odpor do trpljenja živali, ki so ga deležne ne le ob zakolu, temveč ponavadi vse svoje življenje. O tem je napisanih kar nekaj knjižic in člankov, a žal večina ljudi strašna dejstva še premalo povezuje z zrezki na krožnikih in salamami v sendvičih. Kako malo je človeštvo že v prejšnjih stoletjih razumelo to povezavo, kažejo izjave slavnih vegetarijancev iz preteklosti:

“Človek je pravzaprav kralj zveri, saj jih po okrutnosti prekaša. Ljudje živimo za ceno življenj drugih. Živa pokopališča smo! … Prišel bo čas, ko bodo ljudje gledali na ubijanje živali tako, kakor danes gledajo na ubijanje ljudi.”
– Leonardo da Vinci

“Ali sem vam res zdi nenavadno, da se je Pitagora vzdržal mesa? Sam se raje sprašujem, po kakšnem naključju in v kakšnem duševnem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in ponesel k ustnicam meso mrtvega bitja. Kako je lahko na mizo postavil mrtva, postana telesa ter si jih drznil imenovati hrana, ko pa so vendar še pred kratkim mukala, tekala in živela? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih pobijali v samoobrambi. Nasprotno, za te nam ni mar, koljemo pa nedolžna, krotka bitja, ki nimajo krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Da bi dobili malo mesa, jih prikrajšamo za sonce, svetlobo in življenje, do katerih imajo pravico po rojstvu in bitju … Če že razglašate, da ste bili ustvarjeni za tako hrano, pa sami ubijte, kar želite pojesti. Vendar storite to le z lastnimi močmi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire.”
– Plutarh

“Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali?”
– Lev Tolstoj

.

“O veličini naroda in o njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.”
– Mahatma Gandhi

.

Vegetarijanski recepti

Ker je zdrava hrana v teh časih zelo pomembna, smo zbrali nekaj naših najbolj branih vegetarijanskih receptov, ki jih sedaj za bralce portala www.bodieko.si predstavljamo na tukaj enem mestu.

Solata s koprcem

Sestavine (za 3-4 osebe):
velika glava zelene solate (najbolje kristalke ali ledenke)
3-4 žlice bučnega olja
1,5 dcl kisle smetane
sok 1/2 limone
1 zvrhana žlica suhega koprca ali 2 žlici svežega
1/2 žličke soli

Solato operemo, natrgamo in položimo v veliko posodo. V skodelici z vilicami dobro premešamo kislo smetano, bučno olje, limonin sok, koprc in sol. Tako pripravljeno polivko malo pred obedom prelijemo čez solato, da ostane hrustljava.

Zelenjavni žepki

Maslo s prsti dobro vtremo v moko, dodamo sol in pecilni prašek ter na koncu vodo. Sestavine dobro pregnetemo, da nastane srednje trdo testo. Pustimo ga počivati vsaj 30 minut.

Cvetačo in korenje nasekljamo na majhne koščke. 3 minute jih pražimo na 3 žlicah olja v močno razgreti kozici. Potem ogenj zmanjšamo, prilijemo 1/2 dcl vode in pokrijemo. Kuhamo še 5 minut in po potrebi premešamo. Medtem v majhni kozici suho opražimo koriander, koromač in triplat, da blago porjavijo (pazimo, da ne preveč, ker postane triplat grenek). Semena zmeljemo v ročnem ali električnem mlinčku. V isti kozici na 1 žlici olja opražimo nastrgan ingver, dodamo zmlete začimbe in jih še pol minute pražimo. Dodamo 1 žlico vode in kuhamo še eno minuto, da se naredi pasta. V tem času bo zelenjava že kuhana, vendar ne premehka. Dodamo ji pasto iz začimb in sol ter premešamo. Če želimo bolj sočen nadev, lahko dodamo 2-3 žlice kisle smetane ali 50 g naribanega sira.

Nadev preložimo na krožnik, da se malo ohladi, testo pa razdelimo na 8 delov in iz njih oblikujemo kroglice. Na namaščeni površini jih jajčasto razvaljamo na debelino 3 mm. Na eno polovico položimo 1-2 žlici nadeva in drugo polovico potegnemo čez nadev. Zgornji rob s prsti pritisnemo ob delovno površino, da se zlepi s spodnjim robom. Pazimo, da se vmes ne ujame nadev, ker se žepki ne bodo lepo zaprli. Rob zaključimo z modelom ali vilicami, če znamo, pa jih lahko tudi s prsti nagubamo. Žepke ocvremo in postrežemo kot priboljšek h glavnim jedem ali pa same s sočno omako in solato.

Sestavine za 4 osebe (za 8 žepkov):
Za testo:
250 g polnozrnate moke
30 g raztopljenega masla
1/2 žličke pecilnega praška
1/2 žličke soli
150 ml vode

Za nadev:
200 g cvetače
200 g korenja
100 g graha
4 žlice olja
1/2 žlice nastrganega ingverja
1 žlička koromačevih semen
1 žlička koriandrovih semen
1 žlička triplatovih semen
1/4 žličke popra
1/4 žličke kajenskega popra
1/2 žličke soli

Presne kroglice

Sestavine:
500 g rozin

150 g neslanih arašidov
100g orehov
(sok 1-2 pomaranč)
mleti janež
kokosova moka

Priprava:
Rozine operemo in nekaj časa namakamo. Medtem zmeljemo arašide in orehe (količine lahko poljubno določimo, če nimamo arašidov, lahko uporabimo tudi samo 250 g orehov), nato pa v multipraktiku zmeljemo še rozine. Če želimo, dodamo mleti janež. Vse sestavine zmešamo in iz zmesi oblikujemo kroglice. Če je zmes presuha, dodamo pomarančni sok ali vodo, na koncu pa lahko kroglice povaljamo v mleti kokosovi moki.

Polnjene paprike z vegetarijanskim nadevom

Sestavine (za 4 paprike):
4 paprike
50 g riža
50 g sojinih drobcev
2 žlici naribanega sira (po želji)
peteršilj
majaron
origano
poper
sol
paradižnikova omaka
sol

Paprike umijemo in izdolbemo pecelj ter semena. Sojine koščke prelijemo s toliko vode, da jih prekrije, in kuhamo 5 minut, da se zmehčajo in napojijo. Vodo nato odcedimo. Riž operemo in napol skuhamo, da je še malo trd, ga zmešamo s sojinimi koščki in začimbami po okusu, lahko vmešamo tudi nariban sir. S tem nadevom napolnimo paprike, jih položimo v visoko kozico in prelijemo s soljeno paradižnikovo omako. Kuhamo 20 do 30 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. Postrežemo s pire krompirjem.

Domači sojini polpeti

Vse sestavine zmešamo in zmes temeljito pregnetemo. Če je presuha, dodamo malo vode, količino soli pa prilagodimo svojemu okusu. Iz zmesi oblikujemo polpete ali palčke podobne čevapčičem in jih opražimo na naoljeni ponvi – v dobri ponvi lahko uporabimo zelo malo olja. Opražene polpete postrežemo z rižem ali krompirjem in zelenjavno omako.

Sestavine:
Sojina kaša (ostanek od priprave tofuja)
1-2 žlici olja
80 g moke
½ žličke popra
1 žlička soli
½ žličke papirke
1 žlička koprca
2 stroka česna
¼  žličke kurkume

Sojino mleko in domači tofu

Sojo čez noč namočimo, naslednji dan pa jo čimbolj drobno zmeljemo v mešalniku. Vodo in sojo stresemo v 4-5 l lonec in pustimo za zavre. Potem zmanjšamo ogenj in pazimo, da nam pena, ki se v prvih minutah močno nabira na površini, ne prekipi.

Kuhamo okoli eno uro, na koncu pa precedimo skozi fino cedilo ali gazo. Dobili smo približno litra mleka in kar nekaj preostale zmlete soje. Mleko ohladimo in spravimo v hladilnik ter uporabljamo kot navadno mleko. Okus je nekoliko drugačen od okusa navadnega mleka, zato se je treba nanj navaditi.

Sestavine:
250 g bele soje
2-2,5 l vode
za tofu še:
sok 1 limone

Lahko pa ga tudi uporabimo za pripravo sojinega sira – tofuja. V tem primeru precejeno sojino mleko spet zavremo in mu dodamo sok ene limone oz. tolikšno količino, da se izloči sir, preostala tekočina pa je skoraj povsem bistra. Po nekaj minutah tekočino precedimo skozi preganjeno gazo in odcedimo. Sir povežemo v gazo in ga za 2-4 ure obtežimo (lahko z 3-litrskim loncem z vodo), odvisno od tega, kako trd sir želimo. Spravimo ga v hladilnik in uporabljamo v jedeh v različnih oblikah: bodisi kot kockice, ki jih dodamo na koncu; kot tanko narezane opražene in začinjene zrezke; kot zmlet dodatek k zelenjavnim jedem (npr. satarašu) ipd.

To je naš tokratni izbor, upamo, da vam bodo šli vegetarijanski recepti in njihova priprava dobro od rok,  priporočamo, da si preberete tudi članek Postati ali ostati vegetarijanec.

En dan v tednu brez mesa

Večina ljudi se le težko upre hamburgerjem, še posebej v Ameriki, je to kar standardni obrok, kjub temu da vsi vemo da to ni najboljša izbira hrane.

Vse več raziskav kaže, da prekomerjo uživanje mesa pripelje do srčnih obolenj in raka. Prav tako reja živine ustvarja 18% toplogrednih plinov, to je celo nekoliko več kot trasportna sredstva. Amapk z le malo truda, lahko izboljšamo svoje zdravje in počutje ter hkrati pomagamo našemu planetu.

Strokovnjaki priporočajo, da jejmo brezmesne jedi ob ponedeljkih. Samo end dan v tednu brez mesa, lahko zmanjša nabiranje maščob v telesu za 15% in zmanjša možnost srčnih bolezni. Znanstveniki so izračunali, da če bi vsak od nas zmanjšal porabo mesa za samo 20%, bi s tem močno zmanjšali onesnaževanje okolja.

Tudi brezmesne jedi so lahko izvrstnega okusa, na spletu najdete zelo veliko vegetarijanskih receptov, prav tako jih za vas pripravljajo tudi na spletni strani www.utrinek.si.