Zeleni čaj pomaga pri hujšanju

Marsikdo ima v današnjih časih težave s prekomerno telesno težo. Razlogi za povišano vsebnost telesnih maščob oziroma povišano telesno težo je lahko počasna presnova z nezadostno porabo kalorij, stres, nezdravo prehranjevanje … Ali ste vedeli, da lahko s pitjem zelenega čaja pospešimo naš metabolizem?

Težke in stroge diete lahko že tako oslabljeno stanje metabolizma še poslabšajo in upočasnijo, saj stradanje upočasni delovanje našega telesa in hkrati spodbuja telo k shranjevanju maščob v celicah.

Zeleni čaj postaja vse bolj priljubljen pomočnik pri hujšanju. Polifenoli v čaju namreč pospešijo počasno presnovo ter spodbujajo telo k ponovnemu odjemu energije iz maščobnih celic. To sproži proces imenovan termogeneza, ki pospeši nastajanje toplote v telesu, pri katerem izgorevajo proste maščobne kisline, s čimer se pospeši manjšanje maščobnih celic. To je eden izmed najučinkovitejših načinov hujšanja. Zeleni čaj poleg že omenjenega tudi umiri prebavni sistem in nevtralizira kisle presnovne produkte, ki nastanejo med dieto diete.

Z rednim pitjem zelenega čaja, ki med drugim vsebuje tudi antioksidante  torej pospešujemo izgorevanje maščob, upočasnimo procese staranja in podpiramo dobro delovanje možganov.

Koruzni sirup z veliko fruktoze je slabši kot sladkor

Koruzni sirup z večjo vrednostjo fruktoze ali HFCS je po raziskavah, ki so se odvijale na univerzi Princeton, veliko slabši in še bolj pripomore k pridobivanju telesne teže kot pa navaden sladkor.

Podgane, ki so bile vključene v študijo kot poskusni osebki in so imele dostop do HFCS sladkorja, so sčasoma bistveno bolj pridobile na teži, čeprav je bila kalorična vrednost enaka kot pri tistih podganah, ki so jedle navaden sladkor.

Strokovnjaki so prav tako ugotovili, da dolgoročno uživaje takega sladkorja vodi do debelosti, saj dviga nivo trigliceridov oziroma telesne maščobe.
Podgane so tekom raziskave dobile manjše količine tega tega sladkorja, kot bi jih drugače našli v povprečni gazirani pijači, vendar so se vseeno vse zredile. Raziskovalci trdijo, da takšnega pojava ni mogoče opaziti tudi takrat, ko podgane hranijo s takšno prehrano, ki bi jih zredila v zelo hitrem času, saj so se pri prehranjevanju s HFCS sladkorjem zredile še toliko hitreje.

Zato so raziskovalci uotovili, da fruktoza – HFCS in glukoza – navaden sladkor, v telesu delujeta in se razgradita drugače. Fruktoza se v telesu pretvori v maščobo, medtem ko se glukoza v energijo. Podatki pa kažejo tudi na to, da je bilo leta 1970, ko so uvedli fruktozni sladkor, predebelih 15 % populacije, danes pa je predebelih že 33 % ljudi.

Hrbtenica in telesna teža

V sodobnem življenju je naša hrbtenica nenehno obremenjena, napreza se in se nahaja v prisiljenih držah in položajih. Različni dejavniki botrujejo nastanku bolečin v ledvenem, prsnem in vratnem delu hrbta. Slaba drža, ki je prešla že v navado, neprilagojeni gibi pri vsakodnevnih opravilih ter prevelika telesna teža so glavni vzrok za nastanek raznih obolenj in poškodb hrbtenice.

V večini primerov so bolečine v hrbtu mehanskega izvora in posledica povečane telesne teže. K bolečinam mehanske narave prištevamo tudi procese obrabe in degeneracije, ki jih povzroči artroza, kot tudi posedanje vretenc zaradi napredovanja dekalcifikacije oziroma izgubljanja kalcija pri osteoporozi.

Prekomerna telesna teža in bolečine v vratu
Odvečni kilogrami predstavljajo še dodatno obremenitev za hrbtenico. Posledice debelosti ne vplivajo le na hrbtenico, temveč na vse nosilne sklepe, zato ljudje s preveliko telesno težo pogosteje tožijo o bolečinah v vratu, kolenih in kolkih. Bolečine v hrbtu so omejene predvsem na ledveno hrbtenico in so še posebej pogoste pri pretežkih ljudeh. Prekomerna teža obremenjuje medvretenčne ploščice in hrbtenične sklepe, zlasti pa spodbuja draženje vezi in popuščanje mišičnega tkiva. Prekomerna teža vpliva tudi na zmanjšanje krvnega pritiska in slabšo razvitost mišičja, predvsem trebušne mišične stene. Pre debelosti, ki je pogosto posledica sedenja in premajhne ali nikakršne aktivnosti, je skoraj vedno povečana ledvena usločenost (podobna kot pri nosečnici), ki pogosto povzroča bolečine v ledvenem predelu, saj se pritisk obremenitve prenese nazaj, na zadnje hrbtenične sklepe.

Mišice imajo torej ključno vlogo in znova lahko ponovim, da ne moremo imeti zdravega hrbta brez pravilnega gibanja in telesnih aktivnosti. Vedno se zavedajmo, naj vsak poje toliko hrane, kot jo potrebuje, v primeru pa, da je pojedel preveč, naj potroši višek kalorij s telesnimi aktivnostmi.

Po mojem prepričanju debelost ni le posledica zaužitja preobilnih količin hrane, temveč tudi premajhne telesne aktivnosti. Zatrjevanje, da je debelost dedno pogojena, da jo povzročajo motnje žlez, itd. največkrat ne drži. Pri prekomerni teži ljudi ne skrbi možnost obolenja, temveč estetski videz. Osnovni napotek, ki ga pacientom dajem, je torej – namesto stradanja več gibanja …

Celoten članek Hrbtenica in telesna teža si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.